“Epidemično stanje v državi je skrajno resno, bolnišnice so na robu zmogljivosti,” je bil danes pesimističen državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, ki je na novinarski konferenci predstavil preobremenjenost slovenskega zdravstva zaradi epidemije covida-19.
Pojasnil je, da smo v zadnjem tednu v bolnišnice sprejeli povprečno 100 ljudi dnevno, povprečno 50 na dan jih je bilo iz oskrbe odpuščenih, vsak dan pa je v povprečju umrlo 12 covidnih bolnikov. “Ko pogledamo številke, vidimo, da je v slovenskih bolnišnicah v prejšnjem tednu kar 240 pacientov več kot v tednu prej,” je razložil Vindišar.
Posebej ga skrbi naraščanje hospitalizacij, tako na navadnih kot tudi na intenzivnih oddelkih. V bolnišnicah imamo namreč na razpolago 750 navadnih postelj za covidne bolnike, v intenzinvih enotah pa še 213 postelj. Že danes je od teh dobrih 960 zasedenih kar 874 postelj. Prostora je vedno manj.
So pa covid bolnišnice po državi že v dogovoru s šolami iz svoje regije. Bolnišnice se same dogovarjajo s šolami in naletele so na pozitiven odziv. Tako dijaki zdravstvenih šol, kot študenti medicine so pripravljeni pomagat, če bo to potrebno. Prav tako so pripravljene pomagat bolnišnice v tujini, ki so v bližnji okolici države. Pri številu 250 postelj na intenzivni negi bo tako potrebno razmišljati tudi o transportu bolnikov v druge države.
Po napovedih Instituta Jožef Stefan bomo sicer vrh tega vala dosegli konec novembra, kar je še bolj zaskrbljujoče, saj bo potreba po hospitalizaciji naraščala še vsaj 14 dni. Vrh zasedenosti intenzivnih oddelkov sicer pričakujejo 24. novembra, ko naj bi bilo zasedenih več kot 250 intenzivnih postelj.
Od časa pred epidemijo se je močno znižal tudi standard zdravljenja, je še opozoril Vindišar. Takrat je standard za intenzivno nego namreč znašal med 3,45 in štiri medicinske sestre na enega bolnika dnevno, danes isto količino dela opravljata le dve diplomirani medicinski sestri, oziroma še malce manj.
Nesprejemljivo, da se to dogaja
Cene hitrih testov
Vindišar je pojasnil tudi, da so v skladu z zadnjimi spremembami hitri antigenski testi brezplačni v mreži javnega zdravstva, ne pa tudi pri zasebnikih. Je pa vlada določila najvišjo ceno storitve, ki jo bo kril proračun, in sicer pri sedmih evrih.
Glede tega, kako lahko delodajalci pridejo do brezplačnih testov za samotestiranje zaposlenih, pa z gospodarskim ministrstvom še usklajujejo protokol, ki bo objavljen v nekaj dneh.
Zaradi preobremenjenosti zdravstva se zdaj odpovedujejo nujne operacije, ki niso povezane s covidom-19 in zdravljenje drugih nujnih bolezni, “kar je nesprejemljivo, ker lahko vsak posameznik z odgovornim ravnanjem to prepreči,” je bil jasen državni sekretar. Ponovno je pozval k upoštevanju pravila PCT in cepljenju.
Minister za zdravje Janez Poklukar je zaradi omenjenih težav vzpostavil koordinacijo celotnega zdravstvenega sistema, tako javnega kot zasebnega. “Gre za zelo velik izziv, predvsem iz vidika koordinacije med deležniki,” je pojasnil Vindišar. Poklukar je zato imenoval koordinatorje za posamezna področja, ki bodo dnevno komunicirali z deležniki in koordinirali delo. Ta področja so: covid bolnišnice, vojaška zdravstvena enota, necovid bolnišnice, psihiatrične bolnišnice, primarna zdravstvena dejavnost, koncesionarji, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Inštitut za mikrobiologijo ter Zavod za transfuzijsko medicino. Na dnevni ravni potekajo sestanki, kjer se usklajujejo vsi deležniki.
"Ob teh številkah se mora vsak posameznik ta trenutek ustaviti in zamisliti. Si predstavljate, da ste lahko čez en teden vi ali vaš sorodnik tisti bolnik, ki bo moral na zdravljenje v tujino, ali pa vaš sorodnik? Zaradi preobremenjenosti zdravstva je stotinam bolnikom odpovedana nujna operacija ali zdravljenje kakšne druge bolezni. To je nesprejemljivo, predvsem zato, ker lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem pomaga to preprečiti," je po poročanju STA še poudaril Vindišar.