Glede na podatke o stanju epidemije, ki nam jih v zadnjih dnevih sporočajo odgovorni, je bolj ali manj jasno, da smo se znašli na robu prepada. Glede na to, da se število kovidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo in celo intenzivno nego, viša z zamikom, bomo zagotovo v prepad tudi padli. Možnosti, da bi vsi, ki bodo v naslednjih dneh potrebovali ustrezno zdravniško pomoč, to tudi dobili, ni več. V času drugega vala je bilo število potrjenih okužb najvišje 4. novembra, najvišje število pacientov na intenzivni negi pa smo zabeležili šele tri tedne pozneje, 26. oktobra, ko je na nitki viselo življenje kar 212 pacientov. Različica delta, s katero se borimo, je sicer bolj agresivna od tiste, ki nas je strašila v drugem valu, zato se bo včerajšnje rekordno število potrjenih okužb v bolnišnicah poznalo čez 10 do 14 dni.
Triaža
Takrat se bodo, glede na to, da nimamo ne osebja ne prostora za nego pacientov, zdravniki prisiljeni odločati, katera življenja je vredno reševati in katera ne. Kdo si bolj zasluži ventilator: babica s tremi vnuki, dedek, ki je bil še lansko leto na Triglavu, mož, katerega skrb je bila pred dnevi le preobilica kilogramov, ali žena, ki je ravno prestala mamografijo?
Ni postelj in osebja
Izjava Roberta Carotte, človeka, ki usklajuje delo kovidnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah, da bo v naslednjih dneh zmanjkalo prostora na intenzivnih oddelkih je zastrašujoča. Kako smo se lahko ob vseh izkušnjah, ki smo si jih nabrali v prvem, drugem in tretjem valu, znašli v tako brezizhodni situaciji? Odgovori, ki jih ima tisti, ki bi moral poskrbeti, da na rob prepada ne bi več nikoli stopili, so že ves čas enaki. Že ptički čivkajo, da so krivi politični nasprotniki, mediji, protesti, sindikati, proticepilci, sodišča, odvetniki, informacijska pooblaščenka … Spisek se prilagaja dnevnemu počutju prvega med čivkajočimi. Vsi bi se morali spremeniti, le vodja ne, kljub temu da smo po številu okuženih na 100.000 prebivalcev v Evropski uniji v samem vrhu.
Zakaj? Zato!
Tudi če sprejmemo tezo, da so krivi vsi, samo predsednik vlade, feldmaršal, nosilec odlikovanj ter gospodar vseh zveri na zemlji in rib v morjih ne, od voditelja njegovega kova ne bi pričakovali, da bo vrgel puško v koruzo in obupal nad skoraj 50 odstotki Slovencev, ki se niso cepili. Da se bo predal in pustil epidemiji Prosto Cirkulacijo po Terenu. Kako si drugače razložiti, da vztraja pri načinu upravljanju epidemije, ki ne deluje? Da je iz odločanja o ukrepih popolnoma izključil relevantno stroko? Da je promocijo cepljenja zaupal nekomu, ki za to ni bil kvalificiran in je delo očitno opravil slabo? Da vztraja pri upravljanju epidemije z odloki, čeprav ve, da je to neustavno in da jih sodišča ob upoštevanju ustave morajo razveljaviti, in tako ostaja brez »puške« za učinkovit boj? Zakaj vsakič znova, tudi z zakonskimi predlogi in odloki, ki so namenjeni boju proti epidemiji, razplamteva ideološke teme, čeprav naj bi bil eden temeljnih dogovorov znotraj koalicije, da tega ne bo? Zakaj se ukvarja z nepremičnino političnih konkurentov, namesto da bi skupaj z njimi iskal soglasje za sprejetje Zakona o nalezljivih boleznih? Zakaj dopušča ministru za notranje zadeve, da bo nagradil policiste, ki nad državljani vihtijo pendreke in jih špricajo s solzivcem, minister za zdravje pa nima denarja, da bi lahko na najbolj ključnih mestih obdržal zdravstveno in negovalno osebje, ki je odšlo v hoferje in lidle? Zakaj ni karanten za samozaposlene, mehurčkov v vrtcih, 100-odstotne bolniške, razglašene epidemije, zakaj, zakaj, zakaj … Možen odgovor je samo en: ker je Janez vrgel puško v koruzo.
