Znanje kot vseživljenjski kapital, analiza javnopolitičnih sprememb na področju izobraževanja v Sloveniji v obdobju od osamosvojitve do danes, analiza umeščanja razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v evropske in globalne javnopolitčne trende ter spodbujanje vseživljenjskega učenja v Sloveniji so teme, ki bodo v sklopu ciljnega raziskovalnega programa (CRP) 2021 raziskane na področju vzgoje in izobraževanja. Projekti znotraj CRP praviloma trajajo od enega do dveh let (formalno se je CRP 2021 začel prejšnji mesec), izjemoma lahko tudi do treh let.
Po naših podatkih se je na CRP, ki ga je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), prijavila znana raziskovalna skupina s 30-letnimi izkušnjami na področju raziskovanja razpisanega področja (podatki o njej so znani uredništvu); po besedah naših virov premore kader z daleč najboljšimi kompetencami v Sloveniji in izven nje. Na isti razpis se je nato prijavila še ena raziskovalna ekipa (tudi podatki o tej ekipi so znani uredništvu) z odličnimi referencami. V tej je po naših informacijah med drugimi tudi fakultetna asistentka aktualne generalne direktorice direktorata za šport na MIZŠ Mojce Doupona, kar razpisne komisije začuda ni zmotilo, saj je projekt kljub temu in kljub referenčno slabši kadrovski sestavi po naših podatkih dobila prav ta ekipa.
Področja raziskovanja skupine, ki je dobila za dobrega četrt milijona evrov razpisnih sredstev, sopo naših informacijah vse kaj drugega kot na aktualnem razpisu razpisana področja, viri z MIZŠ celo opozarjajo, da izbrana skupina za tovrstno raziskovanje nima potrebnih izkušenj.
Neizbrana skupina se je po naših informacijah na postopek izbire pritožila, prav tako naj bi že spisali prijavo za protikorupcijsko komisijo (KPK).
Interpelacija
Poslanci koalicije Kustečevi v interpelaciji, ki bo v državnem zboru na sporedu na novembrski seji, med drugim očitajo neodzivnost in nesodelovanje z deležniki (ministrica jim v odgovoru na interpelacijo pojasnjuje, da je »ministrstvo v okviru seznanjanja z epidemičnim stanjem in odločitvijo o postopnem odprtju vzgojno-izobraževalnih zavodov oziroma njihovem zapiranju imelo 146 sestankov in posvetovanj z različnimi deležniki«), podobno kot že pred pol leta so izpostavili, da svoje »delo opravlja neodgovorno, slabo in škodljivo, talec njenega katastrofalnega vodenja resorja pa je več kot 190.000 učenk in učencev v osnovni šoli, več kot 70.000 dijakinj in dijakov, skoraj 20.000 učiteljic in učiteljev v osnovni šoli, več kot 6000 učiteljic in učiteljev v srednji šoli, skoraj 80.000 študentk in študentov ter skoraj 6000 zaposlenih v visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah«.
»Skrpucalo,« nam je o ministričinem zagovoru, s katerim je že prepričala svojega strankarskega šefa Zdravka Počivalška in kolege ministre, povedal strokovnjak za področje športa. »Njena pojasnila nimajo prav nobene zveze s tem, kako so zadeve dejansko potekale. Vse je namreč potekalo z velikim zamikom oziroma šele takrat, ko je bilo težav že praktično konec in so se zveze in društva že organizirali sami. Namesto s simulacijami in z znanstvenimi podatki se je ekipa ministrice reševanja težav lotevala rokohitrsko in takrat, ko jim je že tekla voda v grlo. Nič, ampak zares prav nič rešitev za šport v epidemiji, govorim za čisto vsa področja, od šolskega in vrhunskega športa do športa starejših,ni prišlo na pobudo MIZŠ,« dodaja vir, ki ne želi biti imenovan.
Sum koruptivnosti in nasprotja interesov
Ministrici Simoni Kustec nekateri naši sogovorniki očitajo tudi koruptivnost in nasprotje interesov, ki ga opažajo predvsem v primeru njenega imenovanja novih članov strokovnega sveta za šport ter razrešitev po kompetencah in referencah precej bolj strokovnih članov prejšnje sestave strokovnega sveta: »Novi člani večinoma prihajajo iz koalicijskih strank in nimajo ustreznih ali sploh nobenih kompetenc. Prejšnji svet je vnaprej pripravljal predloge rešitev za vsa področja športa, z različnimi scenariji ter kadrovskimi in finančnimi simulacijami, ki jih ministrica seveda ni niti enkrat upoštevala ali poskrbela, da bi predlogi romali na vlado. Aktualni strokovni svet po znanju in kompetencah že v izhodišču ni zmožen pripraviti česa podobnega, saj so strokovnjake v strokovnem svetu zamenjali člani občinskih uprav in podobni profili.«
