Novice Svet24

Napovedi vremenoslovcev o izjemno nizkih temperaturah so se aprila žal uresničile. Pozeba je prizadela vse sadne vrste po državi, najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. »Najhuje je bilo na najboljših sadjarskih legah. Češnje, slive, marelice in breskve so v celoti zmrznile, ponekod je ostalo nekaj malega hrušk, za jabolka pa ocenjujemo, da je škoda za celotno območje Bele krajine, Dolenjske in Posavja od 60- pa vse do 100-odstotna. Najhuje je bilo na območju Trebnjega in Bele krajine,« pravi specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence in dodaja, da smo imeli smolo z vremenom tudi po cvetenju jablan in hrušk. 

Sadrarji imajo znova težko leto. »Kljub temu, da ni pridelka, je treba v nasadih opraviti celotno oskrbo, nekatere sadne vrste v 'praznih' letih zahtevajo še več. Težavo še poglablja ponavljanje škodnih dogodkov, spomladanske pozebe se ponavljajo iz leta v leto, kar močno izčrpava sadjarje tako finančno kot psihično,« poudarja Brencetova.

J. Koršič / Dolenjski list

Letos precej manj jabolk

Sadjar Janez Bučar ocenjuje, da bo letos pri njih jabolk le 10 odstotkov od polne rodnosti. »Izključno zaradi pozebe. Čeprav smo takrat nasade poškropili s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, ni kaj veliko pomagalo. Temperaturni šok je bil prevelik in predolgo je trajal,« pove. Za predelavo bodo nekaj jabolk dokupili od tistih sadjarjev, ki jih pozeba ni tako hudo prizadela. Na vprašanje, kako je z obljubljeno državno pomočjo, pa odgovori, da ima država polna usta o pomoči sadjarjem, prave pomoči pa ni. »Meni niso nič pomagali. Vsak bo očitno moral poskrbeti sam zase,« ugotavlja.

Pozeba je močno prizadela tudi Kmetijo Karlovček z Vrha pri Šentjerneju. Obdelujejo okoli 21 hektarjev nasadov jablan, običajno pridelajo od 800 do 1000 ton različnih sort jabolk, letos pa ocenjujejo, da jih bo le okoli 30 odstotkov od običajne letine. »Ob aprilski pozebi je bilo v naših nasadih okoli –7 stopinj Celzija. Interval hladnega zraka je bil zelo dolg. Temperaturo smo poskušali dvigniti s kurjenjem sena v nasadih. S tem se ustvarja dim, ki preprečuje vdor hladnega zraka do tal. Kjer smo se tega posluževali, je bilo nekaj več jabolk. Lahko sklepamo, da je kurjenje vsaj malo pomagalo,« pripoveduje mladi prevzemnik kmetije Nejc Rumpret, ki poudarja, da je zadnjih nekaj let vreme zelo ponagajalo sadjarjem.

J. Koršič

Iščemo domače sadje

M. L.

Brez oroševanja si prihodnosti ne predstavljajo v krškem Evrosadu, vodilnem slovenskem pridelovalcu sadja. V sadovnjakih, kjer so oroševali, je pozeba bistveno manj prizadela pridelek. »Z oroševanjem smo rešili vsaj del nasadov jabolk, a ob takšnih ekstremnih temperaturah tudi to ni 100-odstotna zaščita. Pozeba je pustila posledice, vsa jabolka niso primerna za prvo kvaliteto, na trgovskih policah bo letos bistveno manj slovenskega sadja, breskev in češenj je bilo le za vzorec. Podobno je s hruškami in slivami. Imamo pa zelo dobro sezono jagod,« pravi Boštjan Kozole, ki je tudi predsednik sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije. Ocenjuje, da bo letos po vsej Sloveniji zaradi pozebe pridelanega za okoli 70 odstotkov manj sadja. Približno tak izpad pričakujejo tudi v Evrosadu, kjer imajo 18 odstotkov nasadov opremljenih s sistemom za oroševanje.

Zaveda se, da bo na trgovskih policah več uvoženega sadja iz tujine, a po njegovih besedah Slovenci iščemo domače sadje, ki je zelo kakovostno, in so zanj pripravljeni odšteti tudi nekoliko več denarja. Če so v prejšnjih letih v krškem Evrosadu polovico sadja izvozili, letos zaradi pozebe izvoza skoraj ni, zato se bodo osredotočili na domači trg.

Ne samo naravne katastrofe

Nekateri sadjarji opozarjajo na nerazumna pravila pri razpisih za pomoč pri novih nasadih. Dogaja se namreč, da kmetija ne izpolnjuje pogojev, čeprav so odrasli družinski člani kmečko zavarovani in imajo šoloobvezne otroke. »Med pogoji so tudi takšni nesmisli, da naj bi kmetije skrbele za biodiverziteto, kar pomeni, da naj bi bilo na kmetiji več različnih sadnih vrst. Del kmetije naj bi bil ekološki, zahtevano je tudi sajenje starih sort, ki se ne prodajajo. Izpolnjevanje takšnih pogojev je za kmetije do 10 hektarjev čista izguba. Razpisi so prirejeni tako, da denar dobijo veliki, male kmetije pa ne,« pravi sadjar Tone Koršič iz Arnovega sela.