Novice Svet24

Izgradnja novih domov za starejše je eden od paradnih projektov stranke NSi v tej vladi. Toda na ministrstvu za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, pomanjkanja namestitev za starejše ne rešujejo z gradnjo novih javnih domov, ampak z novimi posteljami v zasebnih domovih, kjer varovanci za enako oskrbo plačujejo višje cene. Koncesionarji namreč nanje prevalijo tudi stroške posojil, ki so jih najeli za izgradnjo domov.

Povprečna cena oskrbe kategorije 1 v javnih domovih je 19,94 evra, v zasebnih domovih s koncesijo pa 25,14 evra. Mesečno se torej v povprečju giblje od 620 do 780 evrov. Medtem oskrba 4, torej najzahtevnejša, v javnih domovih stane v povprečju 32,88 evra, v zasebnih s koncesijo pa 37,77 evra, na mesec torej od 1020 do 1170 evrov. 

Na Necenzurirano.si razkrivajo rezultate že drugega letošnjega razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. S pridobivanjem teh podatkov so imeli velike težave. Čeprav so na ministrstvu ponudbe odprli že v torek, so še v petek želeli dodatni čas za njihov pregled in preverjanje, kdo med prijavljenimi izpolnjuje razpisne pogoje. Šele naknadno so prejeli le poimenski seznam tistih, ki so oddali prijavo, ne pa tudi podatkov, koliko postelj nameravajo namestiti in kje.

A tudi iz teh podatkov je razvidno, kdo bodo zmagovalci posla, vrednega več deset milijonov evrov. Če so na prvem razpisu, za 1285 dodatnih postelj, prevladovale uveljavljene verige upravljalcev domov za starejše, kot so SeneCura, Deos in Comett, je zdaj zgodba drugačna. Za dodatnih 1100 postelj, ki jih morajo zagotoviti do leta 2023, se potegujejo tudi zasebniki, ki v normalnih razmerah nikoli ne bi dobili možnosti izgradnje domov. Postaviti jih želijo tudi v občinah, kjer jih najmanj potrebujejo.

Kdo želi graditi dodatne objekte

O tem, kako zaželene so 40-letne koncesije, ki omogočajo državno sofinanciranje dejavnosti, priča nepričakovano velik odziv na razpis. Izbranci si bodo namreč lahko zagotovili zaslužek za več desetletij vnaprej, saj jim ob starajočem se prebivalstvu in pomanjkanju prostih mest v domovih stanovalcev ne bo zmanjkalo. Tako so na ministrstvu do izteka roka v začetku oktobra prejeli prijave 18 različnih ponudnikov – le treh manj kot na prvem, večjem razpisu.

MDDSZ, ebonitete.si

Analiza prijav kaže:

–  da so velik del prijav oddali obstoječi koncesionarji, ki si želijo dograditi domove, torej zgraditi prizidke ali pa v že zgrajene objekte vključiti dodatne postelje;

– da so se nekateri od njih prijavili že na prvi razpis, a niso bili izbrani, ker so bile njihove ponudbe slabše od drugih. To so Zavod Karitas za oskrbo, nego in socialo (lokacija Šentjanž pri Dravogradu), SVZ Vitadom (Ig, Črni Vrh nad Idrijo), Turzis (Renče) in Dom pod gorco (Maribor);

– da so med prijavljenimi tudi štiri novoustanovljene družbe, ki bodo očitno gradile nove domove za starejše;

– da v igri za dodatne koncesije praktično ni več velikih in uveljavljenih upravljalcev domov za starejše. Tisti z najbolj resnimi investicijskimi načrti so namreč že uspeli priti do koncesije na prejšnjem razpisu. To pa pomeni, da se bodo zanje resno potegovali zasebniki, ki so tik pred zdajci uvideli priložnost za velik zaslužek.

Koga je Pukšič izbral za 10-milijonski posel

Takšen primer se bo očitno zgodil v občini Destrnik. Tam že zadnjih 15 let iščejo investitorja za gradnjo doma za starejše, ki bi na zemljišču v Zasadih zgradil objekt za skupno 150 starostnikov. Toda projekt je bil za potencialne partnerje prevelik zalogaj, saj bi stal več kot deset milijonov evrov, štirikrat več od letnega proračuna občine. Rešitev so našli v aktualnem razpisu ministrstva.

Tako se je župan Franc Pukšič (SDS) konec lanskega leta odpravil v lov za potencialnim investitorjem, ki bi se prijavil na razpis in v njihovem imenu zgradil dom za starejše. Našel ga je v Jožefu Duhovniku, nekdanjem direktorju Litostroja, ki je bil pred leti aktiven v politiki. Bil je dolgoletni član Krščanskih demokratov (SKD) in NSi, leta 2008 pa je ustanovil Krščansko-demokratsko stranko, ki na volitvah ni dosegla parlamentarnega praga. Duhovnik je konec julija letos ustanovil projektno podjetje Medgeneracijski center Destrnik in se prijavil na razpis. Vmes mu je občina podelila še stavbno pravico, kar je pogoj za sodelovanje na razpisu.

A v Destrniku imajo veliko težavo. Eno od ključnih meril pri ocenjevanju prijav je pomanjkanje oziroma že obstoječe število postelj v domovih za starejše na posameznem območju. Na ministrstvu ocenjujejo, da bi morali imeti v njih dovolj prostora za 4,8 odstotka starejših od 65 let, torej nekaj manj kot 21.000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji okoli 19.200 postelj, potrebe pa se nenehno povečujejo. Toda na nekaterih območjih (Kranj, Krško in Koper) jih je premalo, drugod (Maribor in Koroška) pa preveč. Zato več točk na razpisu prejmejo projekti na območjih, kjer imajo največje pomanjkanje postelj, in obratno. Na območju Ptuja, kamor bi lahko uvrstili Destrnik, je za 21 odstotkov več postelj od potreb, kar je eden najvišjih indeksov v državi.

Bivanje v zasebnih domovih za starejše si lahko privošči le ozka skupina upokojencev, saj povprečne pokojnine brez pomoči svojcev ne zadostujejo niti za bivanje v javnih domovih. 

Na podoben način kot v Destrniku so se izgradnje doma za starejše lotili v bližnjih Markovcih. Občina že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt, v katerem bi bilo 120 postelj. V zadnjem trenutku so našli tudi investitorja. To je družina Kostanjevec iz Gorišnice, lastnica uspešnega transportnega podjetja Ko-Trans. Vse so izpeljali v hipu. Pred 14 dnevi so ustanovili podjetje Team-Ko, dan pozneje mu je občinski svet podelil stavbno pravico, še nekaj dni zatem pa so oddali vlogo za koncesijo.

Domove bi gradili tudi stari znanci iz sporne privatizacije

Nove domove za starejše bodo gradili tudi poslovneži, ki so jih že imeli v svoji lasti, a so se odločili za njihovo prodajo eni od tujih verig za upravljanje domov. Tako je vlogo za koncesijo oddalo tudi podjetje Dom Loka. Njegov lastnik je dolgoletni direktor Energetike Maribor Alan Perc, vpleten tudi v zgodbo o sporni privatizaciji družbe Etre 33, zaradi katere je tožilstvo v začetku letošnjega leta vložilo obtožnico. Perc je bil predsednik upravnega odbora podjetja Sarini, prek katerega sta poslovneža Boris Pipan in Branko Podpečan ob pomoči nekdanje Probanke v letih 2007 in 2008 lastninila Etro 33, pozneje pa jo za 30 milijonov evrov prodala Kolektorju Stojana Petriča.

Kje bi Perc gradil nov dom za starejše, še ni znano. Do začetka lanskega leta je bil solastnik Sončnega doma, edinega zasebnega doma za starejše v Mariboru. Takrat ga je kupilo podjetje SeneCura, največji avstrijski upravitelj domov. Nove posle si obetata tudi druga dva solastnika Sončnega doma: Rafael Kos iz Murske Sobote, ki je bil leta 2007 prvi zastopnik podjetja Sarini, in podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je v lasti Ivana Cajzka. Tako je bilo njihovo podjetje Dom upravljanje uspešno na prvem razpisu ministrstva. V skladu s koncesijsko pogodbo bo imelo 150 postelj v domu v Vrtojbi, ki ga bo pred tem prenovil GIC Gradnje.