Novice Svet24

STA

Po tem, ko je vlada med celotno epidemijo interventne ukrepe izkoriščala tudi za finančno pomoč Rimskokatoliški cerkvi (RKC), jo ta zdaj prosi za novo darilo.

V uredništvu Necenzurirano.si so namreč po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili dopis, ki ga je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) konec avgusta, le dober teden po praznovanju Marijinega vnebovzetja na Brezjah, poslala ministru za finance Andreju Širclju. V njem mu predlaga, naj pripravi in sprejme novo »ureditev dohodnine verskih uslužbencev«. Natančneje, od Širclja želi, da bi država duhovnike in druge verske delavce, ki jim že plačuje prispevke za socialno varnost, praktično v celoti oprostila tudi plačevanja dohodnine.

Pod dopis je podpisan generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec, ki ga je v vednost poslal tudi kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. Po zadnjih podatkih se ministrstvo na dopis še ni odzvalo. Če ga bo uslišalo, bi bila lahko Cerkev, velika podpornica Janševe vlade, vsako leto bogatejša za več sto tisoč evrov, ki jih je po zdajšnji davčni ureditvi prejemala država.

Ko je na oblasti Janša, mu škofje trkajo na vrata

Leta 2006 je prva Janševa vlada sprejela uredbo, na podlagi katere verski uslužbenci plačujejo dohodnino. Takrat je določila pavšalne zneske, od katerih morajo plačevati dohodnino, njihova višina pa je odvisna od statusa verskih delavcev:  

1. Pri škofih se upošteva minimalna plača, ki se je v zadnjem času občutno zvišala in v letošnjem letu znaša že dobrih 1024 evrov.  

2. Pri župnikih in duhovnikih, ki so odgovorni za več kot 5000 vernikov, se upošteva 65 odstotkov minimalne plače, torej 665 evrov.  

3. Pri vseh ostalih verskih delavcih pa se kot osnova za obdavčitev določi minimalni dohodek, ki od julija 2019 znaša nekaj več kot 402 evra.

Toda škofje so prepričani, da je trenutna ureditev nepravična do Cerkve, zato predlagajo njeno prenovo. V dopisu ministrstvu za finance opozarjajo, da dejanski mesečni dohodek vseh verskih delavcev, ne glede na odgovornost za število vernikov, praviloma ne presega zneska minimalnega dohodka. V Cerkvi zato predlagajo, da se višina dohodnine za vse verske delavce izenači. Vsi bi plačevali enotno dohodnino za 402 evra mesečnih dohodkov. To bi pomenilo, da bi škofje in duhovniki po novem plačevali manj – toliko, kot so do zdaj diakoni, katehisti, cerkovniki, pastoralni asistenti in drugi verski delavci.

Na seznam za donacije dodali 700 cerkvenih organizacij

Koliko manj denarja bi zaradi tega iz Cerkve prišlo v državno blagajno, v SŠK niso navedli. Toda Janševi vladi za morebiten davčni odpustek ni treba iskati večine v državnem zboru, s čimer ima v zadnjih mesecih velike težave. Plačevanje dohodnine verskih uslužbencev namreč ureja vlada z uredbo.

Na enak način je tako prejšnji teden tik pred zdajci spremenila uredbo, ki ureja namenitev dela dohodnine za donacije. Z njo je razširila seznam upravičencev do donacij. Do zdaj so jih lahko prejemale le registrirane verske skupnosti, po novem pa so do njih upravičeni tudi vsi njihovi sestavni deli – v primeru RKC torej tudi vseh šest škofij, skoraj 700 župnij in druge cerkvene ustanove z davčno številko. Uredbo je vlada potrdila na dan seje, na kateri je obravnavala tudi predloga proračuna za leti 2022 in 2023.

Prav tako so v SŠK že večkrat predlagali ministrstvu, naj popravi zakon o dohodnini, a bi o njegovih spremembah odločal parlament. Leta 2019 je sicer Rimskokatoliška cerkev z donacijami od dohodnine 27.408 upravičencev zbrala okoli 223.000 evrov. Od tega je šla dobra polovica sredstev Slovenski karitas. Te številke bodo v letošnjem letu že samodejno višje, saj je Janševa vlada zvišala odstotek dela dohodnine za donacije z 0,5 odstotka na en odstotek.

Vzajemna ljubezen Janševe vlade in Cerkve

Medtem ko Cerkev javno podpira Janševo vlado, ji ta naklonjenost ves čas vrača. Že pri ukrepih za zajezitev epidemije je za cerkve veljalo več izjem. S protikoronskimi paketi (PKP) pa je vlada sprejela več ukrepov, s katerimi je finančno pomagala Rimskokatoliški cerkvi kot največji verski ustanovi v državi: že med drugim valom epidemije je vlada verske uslužbence izenačila s samostojnimi podjetniki, zaradi česar so bili upravičeni do izredne finančne pomoči, nato pa jim je vlada še podvojila državno kritje socialnih prispevkov, zaradi česar bodo ti po upokojitvi prejemali višje pokojnine.

V vrhu Cerkve zato niti ne skrivajo več, da si želijo v mesecih pred volitvami urediti večino odprtih vprašanj z državo. O tem pričajo tudi številni dopisi, ki jih SŠK pošilja na ministrstvo za finance, to pa jih Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) prijavlja kot lobistične stike. Če je Janšev predhodnik Marjan Šarec dobil le en tak dopis, so jih samo na ministrstvu v zadnjem letu in pol dobili šest, vsakič na temo finančnih zadev. Preventivno so na primer opozarjali, da bi morala država ob morebitni uvedbi nepremičninskega davka iz njega izvzeti nepremičnine, namenjene verski dejavnosti.

V tem času se je z vrhom Cerkve sestajal tudi Janša, vendar teh srečanj in vsebine pogovorov ni na seznamu lobističnih stikov KPK. Tako se je predsednik vlade sredi aprila srečal z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom in ostalimi člani SŠK. Kot so takrat sporočili iz Janševega kabineta, so se pogovorili o spopadanju z epidemijo, vlogi verskih skupnosti v kriznem času, o omejitvenih ukrepih ter pomenu cepljenja.

Številke, ki si jih v Cerkvi razlagajo po svoje

Natanko mesec dni po tem srečanju je vlada ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, ki bo pripravljal izhodišča za podpis novega sporazuma med Slovenijo in Vatikanom. Med državo in Cerkvijo naj bi bilo odprli najmanj 15 vprašanj na podzakonski ravni in več kot 50 na mednarodni ravni. Iz zadnjega letnega poročila Katoliške cerkve pa je razvidno, da so najbolj pereča tema prav davki.

»Država ne financira verske dejavnosti Katoliške cerkve. Finančna pomoč države Katoliški cerkvi je v skladu z ustavo, zakoni ter odločbo ustavnega sodišča. Katoliška cerkev s plačevanjem različnih vrst davkov plača vsaj desetkrat več, kot država nameni za sofinanciranje socialnih prispevkov verskih uslužbencev,« opozarjajo v Cerkvi. Izpostavljajo, da pri Katoliški cerkvi državni delež sofinanciranja znaša 80 centov na posameznega člana, medtem ko »absolutna vrednost državnega sofinanciranja vseh verskih skupnosti na prebivalca znaša 5,81 evra«. V Nemčiji, navajajo, država z zbranim davkom nameni dvestokrat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.

Toda te številke ne pijejo vode. Cerkev namreč v lastnem poročilu navaja, da je vseh katoličanov v Sloveniji 1,5 milijona. Samo za sofinanciranje oziroma plačilo prispevkov za socialno varnost 764 uslužbencev Katoliške cerkve je šlo leta 2019 okoli 1,7 milijona evrov ali 2222 evrov na osebo. Za enega katoličana je torej Cerkev po lastnih izračunih v povprečju prejela 1,13 evra državne pomoči, in ne le 80 centov. Ti zneski so se sicer v času epidemije covida-19 najmanj podvojili.