Novice Svet24

Helena Primc Kalan, direktorica logaškega doma, je povedala, da je situacija zelo spremenila njihovo delovanje, organizacijo dela in siceršnje življenje v domu.

»V celotnem drugem nadstropju in dvorani v tretjem nadstropju smo organizirali tako imenovano rdečo cono in tja namestili stanovalce s potrjeno okužbo. Prav tako dosledno po navodilih epidemiološke službe izvajamo ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja koronavirusa,« je pojasnila. Obvprašanju, ali vedo za izvor okužb, je dejala, da o tem ne morejo ugibati, »a moramo poudariti, da smo v zahtevnem jesenskem obdobju, ko tudi v običajnih letih med stanovalci opazimo večanje števila respiratornih okužb«.

Za zdaj so vsi v redu

Zdravstveno stanje stanovalcev, pri katerih je bila potrjena okužba, pozorno spremljajo. »Kar najbolj se trudimo, da bi bilo njihovo bivanje kljub novim razmeram čim bolj prijetno in čim manj stresno. Za vse skrbimo znotraj doma in za zdaj še nikogar nismo napotili na bolnišnično zdravljenje. Spopadamo se z zahtevnimi razmerami, a verjamemo, da jih bomo z znanjem, izkušnjami in predanostjo svojih zaposlenih uspešno obvladali,« je optimistična direktorica.

Zaradi epidemioloških razmer seveda začasno odsvetujejo obiske. Dovolijo pa, da stanovalcem svojci kaj prinesejo in pustijo na recepciji. Zaposleni nato poskrbijo, da stanovalci prineseno tudi prejmejo. Stopnja precepljenosti med seniorji v logaškem domu je sicer kar 94-odstotna, med zaposlenimi pa 60-odstotna (skupaj s prebolevniki). Pred kratkim so 77 stanovalcev že cepili s poživitvenim, tretjim odmerkom.

Domovom pomagajo epidemiologi 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vodijo evidenco o številu okuženih med oskrbovanci v socialnovarstvenih zavodih. Na podlagi te so nam povedali, da je bilo v septembru identificiranih skupno 195 okužb med oskrbovanci oziroma stanovalci. Ostalih potrjenih okužb med prebivalstvom Slovenije v septembru pa je bilo 25.195. Izpostavili so, da je epidemiološka služba NIJZ od začetka pandemije aktivno vključena v obvladovanje oziroma zajezitev širjenja okužb v domovih za starejše.

Komentirali so tudi dogajanje v Domu starejših Logatec. »Epidemiološka služba je v kontaktu z domom od začetka izbruha in daje sprotna navodila glede morebitnih dodatnih ukrepov, ki so potrebni za zajezitev širjenja okužb s SARS-CoV-2. Prav tako epidemiološka služba spremlja gibanje izbruha,« so dejali na inštitutu.

Pri obvladovanju so uspešni

Če se osredotočimo samo na prejšnji teden (od 20. do 29. septembra), je bilo v domovih za starejše potrjenih 49 novih okužb, večina torej v logaškem. Približno toliko jih po domovih zabeležijo vsak teden v zadnjem obdobju, so nam sporočili s Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). »Čeprav je število sicer višje kot v poletnih mesecih, je delež okužb v domovih za starejše v tem obdobju izjemno majhen, kar pomeni, da so – tako zaradi visoke precepljenosti kot zaradi izvajanja vseh preventivnih ukrepov – za zdaj zelo uspešni pri preprečevanju širjenja okužb,« je povedal Denis Sahernik, sekretar SSZS. Razkril je še, da je ocenjena povprečna precepljenost stanovalcev domov za starejše 91-odstotna, precepljenost zaposlenih pa precej nižja, 60-odstotna.

Kritika za vlado in zdravstvo

Revija Zarja Jana

Ko potegnemo črto pod leto in pol zdravstvene krize, je jasno, da je bila epidemija covida-19 usodna za preveč starejših Slovencev. Na to ob 1. oktobru, ki je mednarodni dan starejših, opozarja tudi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, društva, ki se zavzema za dostojno starost. Pred kratkim so z deležniki organizirali posvet z naslovom Zdravstvena in socialna obravnava starejših v času covida-19, v letih 2020 in 2021. Kaj moramo izboljšati? Ključno sporočilo tega dogodka je bilo, da se je v prvem, drugem in tretjem valu covida-19 pri zdravstveni in socialni obravnavi starejših zgodilo veliko pomanjkljivosti. »Pokazala se je slaba pripravljenost vlade ter zdravstvenega in socialnega sektorja na področju obvladovanja epidemije. V vseh treh valih korone sta bili preveč izraženi socialna izolacija starejših ter izključitev njihovih sorodnikov in drugih bližnjih, kar ima za stanovalce domov starejših občanov in njihove bližnje dolgoročne posledice. Prav zato morajo biti zaščitni ukrepi v prihodnje takšni, da ne bodo povzročili socialne izolacije stanovalcev in tudi starejših, ki bivajo doma in potrebujejo pomoč,« je dejala Marolt Medenova.

Opozorila je še, kar so tudi ugotovitve posveta, da so ukrepi za zajezitev širjenja bolezni močno posegli v človekove oziroma ustavne pravice stanovalcev, ki so pravica do gibanja, do družinskega življenja, do druženja, do enake zdravstvene obravnave, do zdravja in dostojnega umiranja, do nedotakljivosti stanovanja in pravica do pravnega varstva.

Izjemno poslabšanje

Biserka Marolt Meden kot enega večjih problemov tega časa izpostavlja, da domovi niso mogli zagotoviti ustrezne zdravstvene obravnave za stanovalce s koronavirusno boleznijo, saj niso zdravstvene ustanove. Zmanjšati so morali obseg ali popolnoma ustaviti izvajanje določenih terapij (fizioterapije, delovne terapije) in drugih storitev, kar je pomembno vplivalo na zdravje in počutje stanovalcev. Zaznali so, da se je še posebno poslabšalo zdravstveno stanje starejših z demenco, nepokretnih in tistih z drugimi invalidnostmi ali boleznimi.

»Naj omenim tudi omejevanje dostopa starejšim do bolnišničnega zdravljenja, kar je starizem in eklatanten primer diskriminacije, z razlago, češ da so zdravstvene oblasti in delavci branili bolnišnice pred navalom zdravljenja potrebnih državljanov, ki so bivali v domovih za starejše.« Marolt Medenova dodaja, in to označuje za še posebej skrb vzbujajoče, da se je dogajalo triažiranje, kar pa je pomenilo hudo kršitev pacientovih in človekovih pravic, in se tudi ni izvajalo v skladu z več mednarodnimi usmeritvami.

To so posledice

»Cena epidemije se je štela v izgubljenih življenjih starejših, polovica teh je bila stanovalcev domov za starejše. Ob tem pa ne smemo imeti v mislih le kratkoročne epidemije, temveč tudi dolgoročno škodo za akutno ali kronično bolne starejše ter druge, ki zaradi preobremenitve zdravstvenega sistema niso imeli ali še danes nimajo dostopa do zdravstvenih, rehabilitacijskih storitev in preventivnih programov,« zaključi predsednica Srebrne niti.