Vlada je v luči napovedi novega množičnega protesta in pred vrhom EU-Zahodni Balkan na sinočnji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je naložila policiji, da zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda z odredbo omeji ali prepove gibanje na območjih ali javnih mestih v Ljubljani, na Bledu in Predosljah v okolici Brda pri Kranju.
V Slovenijo namreč danes prihajajo voditelji držav EU in Zahodnega Balkana, ki se bodo sestali na Brdu pri Kranju. V torek bo neformalna večerja voditeljev članic EU, vrh EU-Zahodni Balkan pa v sredo. Medtem stranka Resni.ca napoveduje nove množične protivladne proteste, njen predsednik Zoran Stevanović pa je namignil tudi na možne blokade cest. Minulo sredo so protestniki na shodu, na katerega je vabila ta stranka, v Ljubljani za nekaj časa blokirali promet celo na ljubljanski obvoznici, policija pa jih je nato razgnala z vodnim topom.
Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 9. členu predvideva, da lahko vlada ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda na predlog ministra za notranje zadeve naloži policiji, da z odredbo omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih oziroma prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.
Ukrep sme trajati največ sedem dni, z izvajanjem ukrepa pa se preneha takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen, piše v zakonu. Sklep vlade o omejitvah oziroma prepovedi gibanja na določenih območjih zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda je bil že objavljen v Uradnem listu, veljati bo začel v torek. Omejitve gibanja naj bi glede na sklep vlade veljala v torek in sredo.
Odredba je dokončna. Zoper odredbo je dopustno vložiti tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloča prednostno. Tudi vrhovno sodišče o morebitni pritožbi zoper sodbo upravnega sodišča odloča prednostno, še navaja zakon.
Omenjeni člen zakona bo predvidoma aktiviran prvič v samostojni Sloveniji.
Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede je za portal MMC Radiotelevizije Slovenija dejal, da mora vlada ob aktivaciji navedenega zakonskega člena dokazovati veliko verjetnost (zdaj, zdaj se bo zgodilo ...) hujših kršitev javnega reda. "To enostavno pomeni dokazovanje, da je situacija tako resna, da policija z moštvom in sredstvi, ki jih ima na razpolago, brez aktivacije tega ukrepa ne more vzpostaviti reda, skoraj zagotovo pa se pričakujejo hujše eskalacije," je pojasnil.
Odbora DZ zahtevata ukrepanje zoper organizatorje shodov in nasilne protestnike
Odbora za notranje zadeve in za pravosodje sta na današnji skupni seji pristojne organe pozvala, naj nemudoma ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih shodov in nasilne protestnike.
Današnjo razpravo na seji obeh odborov so zahtevali poslanci SDS, ki menijo, da pristojni organi zoper organizatorje neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov, ter posameznike, ki grozijo politikom, ne ukrepajo dovolj učinkovito.
Poslanec SDS Branko Grims je v imenu predlagateljev okrcal predvsem tožilstvo in sodstvo, ki da ne opravljata svojega dela v primerih očitnih kršitev zakona in uporabe nasilja na protestih. Kot je dejal, bi lahko na podlagi obstoječe zakonodaje ustrezno ukrepali, če bi želeli, tako pa so po njegovem mnenju opustili dolžno ravnanje.
Vprašal se je, kako je mogoče, da se ne ukrepa proti javno znanim organizatorjem protestov ter da prihaja do nasilnih dejanj in uničevanja. "V normalni državi k nekomu, ki organizira nezakonite, nasilne proteste, grozi z udarom in napoveduje blokado države, pridejo na obisk kriminalisti, ne pa da ga sprejema predsednik države," je Grims komentiral današnje srečanje predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je vabil na sredine proteste, s predsednikom republike Borutom Pahorjem.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je zavrnil očitke na račun dela državnega tožilstva o pasivnosti in dvojnih merilih, ki naj bi jih imelo tožilstvo pri pregonu kaznivih dejanj. Opozoril je, da je tožilstvo organ, ki izvaja kazenski pregon, ni pa organ odkrivanja. Državni tožilci morajo biti po njegovih besedah objektivni in nepristranski, izključno merilo za začetek kazenskega pregona pa so podatki in dokazi, ki jih zbere policija.
Na besede vrhovnega tožilca se je odzval generalni direktor policije Anton Olaj. Tožilstvo je namreč po njegovih besedah daleč od tega, da bi bilo samo organ pregona, ampak z usmeritvami, ki jih daje policiji, tudi odkrivanja. Tako po njegovih besedah manjka soodgovornost tožilstva, saj je "policija odgovorna čisto za vse, čeprav že s svojimi usmeritvami preprečujete, da bi policija storila, kar bi morala".
Slišati je bilo tudi pozive Upravni enoti Ljubljana, naj čim prej sprejme odločbo o prepovedi organiziranja shodov z namenom povzročanja nasilja. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob tem pojasnil, da upravna enota o neprijavljenih zbiranjih ne odloča, pri tem pa je zakon o javnih zbiranjih nekoliko nejasen.
Koritniku je oporekal notranji minister Aleš Hojs, ki je spomnil, da je policija ljubljanski upravni enoti jasno predlagala, naj ne izda dovoljenja za protestne shode pred Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), pa upravna enota tega ni storila, dokler ni prišlo do nasilnega vdora v stavbo RTVS. Olaj pa je spomnil, da je policija UE Ljubljana zaradi nasilja 15. septembra predlagala prepoved shoda, upravna enota pa je predlog zavrgla, ker ni pristojna za odločanje. Policija je zato ministrstvu predlagala spremembe določb zakona o javnih zbiranjih, s katerimi bi se lahko prepovedalo tudi neprijavljen shod.
Očitki so leteli tudi na račun državnega odvetništva. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik je ob tem pojasnil, da glede zadnjega nasilnega shoda niso prejeli še nobenega predloga za vložitev odškodninskega zahtevka ali zahteve za izdelavo pravnega mnenja. Doslej torej niso imeli podlage, da bi lahko ukrepali v okviru svojih pristojnostih. Nekaj zahtev so prejeli glede preteklih shodov, a od policije in notranjega ministrstva pričakujejo konkretne dokaze o organizatorjih protestov.
Po Hojsovem mnenju pa gre za sprenevedanje. "Kako ne vemo, kdo je organizator, saj ga je danes sprejel tudi Pahor," je dejal. Zagotovil je še, da bo policija tudi v prihodnjih dneh naredila vse, da bo ustrezno zavarovala javni red in mir.
V razpravi so koalicijski poslanci napovedali podporo predlaganim sklepom. Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da je njihov sprejem nujen za preprečevanje nasilnih izgredov v prihodnje, saj si "nekateri zatiskajo oči pred izvrševanjem zakona, kar se ne bi smelo dogajati". Poslanka NSi pa pogreša skupno stališče politike, in sicer ničelno toleranco do takšnih dogodkov. "Smo v državi, kjer so volitve legitimne ali kjer vlada ulica," se je vprašala poslanka.
V delu opozicije so medtem opozarjali na vzroke za nezadovoljstvo prebivalcev in proteste. Predrag Bakovič (SD) je vladni strani očital, da govori o zaščiti pravnega reda, hkrati pa ga sama krši. Pri tem je omenil neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije in vladanje z odloki. Tudi Željko Cigler (Levica) je spregovoril o vzrokih za proteste, saj so bili ljudje po njegovem mnenju "dobesedno potisnjeni na ulice", pri čemer je bila uvedba pogojev PCT oziroma PC "pika na i".
Po mnenju Rudija Medveda (LMŠ) pa gre pri današnji seji za nadaljevanje politične pritiska na policijo, tožilstvo in sodstvo. Ocenjujejo, da želita vlada in koalicija utreti pot aktivaciji 9. člena zakona o pooblastilih policije, s katerim lahko prepovejo gibanje na določenih območjih. Kar je sicer vlada zvečer na dopisni seji že storila.
Po mnenju Andreja Rajha (SAB) pa bi morali organi pregona ugotoviti, kdo nasilneže na protestih financira in jim daje podporo. Prepričan je, da gre za "prikrito rojevanje politične opcije". "Dokler ne bomo odpravili vzrokov in identificirali provokatorjev, ne razumem namenov predlaganih sklepov," je še dejal.
