V drugi polovici avgusta sta na območju Bavšice pri vračanju v dolino zašla mati in otrok iz Slovaške. Obtičala sta na tako težkem terenu, da so ju morali reševalci privezati na vrvi in spustiti na pravo pot. Po tej so ju nato pospremili v dolino. »Sploh ne vemo, kako sta zašla tja gor. Tam je le steza, ki jo poznajo lovci, nič drugega,« je za Primorske novice takrat povedal vodja bovških gorskih reševalcev Jure Črnič.
Z jesensko ohladitvijo se je zaključila glavna planinska sezona, v kateri so imeli gorski reševalci v primerjavi z lani občutno več dela. Do minulega konca tedna so izvedli 520 intervencij, kar je več kot lani v celotnem letu, ko so morali na teren oditi 485-krat.
V gorskih nesrečah je letos življenje izgubilo 17 planincev, lani v celotnem letu 16, je razvidno iz podatkov na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije.
90 huje poškodovanih
Gorski reševalci so v dolino pripeljali 83 lažje poškodovanih planincev, plezalcev in turnih smučarjev (lani 87). Letos se je občutno povečalo število huje poškodovanih; medtem ko jih je bilo lani v celem letu 63, jih je bilo letos do sredine septembra že 90. Največ posredovanj so gorski reševalci opravili zaradi padcev in zlomljenih okončin. Vse več je tudi reševanja nepoškodovanih planincev zaradi neprimerne opreme, izmučenosti ali izgube orientacije. Letos so na varno pripeljali 157 nepoškodovanih planincev, lani pa v celem letu 150.
Največ dela so imeli gorski reševalci na območju Tolmina; letos so opravili že 71 intervencij. Tu največkrat posredujejo pri nesrečah jadralnih padalcev in drugih udeležencev zračnih aktivnosti, letos so jim na pomoč priskočili 25-krat. Planincem, plezalcem in turnim smučanjem pa so pomagali v 23 primerih.
Gorski reševalci, ki svoje delo opravljajo prostovoljno, so sicer na splošno najpogosteje vpoklicani pri reševanju pohodnikov po markiranih planinskih poteh, aktivnosti v zraku so druga najpogostejša aktivnost, pri kateri posredujejo. Letos so opravili 257 posredovanj zaradi poškodb, bolezni ali izgube orientacije na označenih planinskih poteh, 43-krat pa je bila intervencija povezana z aktivnostmi v zraku.
Smrt ekstremnega padalca
Med nesrečami v zraku je najbolj odmevala smrt ekstremnega padalca na Rakovi špici, ki se je zgodila prejšnjo soboto. Okoli poldneva je 44-letni Kranjčan Uroš Ule s posebno letalno opremo (wingsuit) skočil z območja 2545 metrov visoke gore v osrčju Julijskih Alp. »Prve okoliščine kažejo, da je takoj po skoku izgubil kontrolo nad letenjem in umrl po trčenju v skalno polico,« je po nesreči sporočil Bojan Kos, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj.
Gorski reševalci s treh postaj (Kranjska Gora, Rateče in Tržič) so za dvig pokojnega z nedostopnega terena potrebovali več ur, pri tem jim je pomagal tudi policijski helikopter z dežurno ekipo gorske reševalne službe na Brniku.
Nočno reševanje tujih turistov
Kljub pogostim opozorilom policije in gorskih reševalcev se tuji turisti še vedno odpravljajo visoko v gore s popolnoma neprimerno opremo. Bovški in kranjskogorski gorski reševalci so pred dobrim mesecem sredi noči reševali tri mlade nemške turiste, ki so se v poznih popoldanskih urah v navadnih športnih copatih podali na zahtevno pot na Malo Mojstrovko. Reševalci so tujce šele v zgodnjih jutranjih urah varno pospremili v dolino.
