Zdravilstvo oziroma alternativna medicina, če najprej preverimo definicijo, predstavlja metode zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne oziroma uradne medicine. Zdravilske metode, posledica katerih naj bi bilo izboljšanje zdravja in kakovosti življenja uporabnika, so homeopatija, ajurveda, osteopatija, bioenergija in druge. Vsem je skupno, da v nasprotju z metodami uradne medicine nimajo dokazanih učinkov.
V Združenih državah Amerike, tako poroča Wikipedia, zdravilstvo uporablja 36 odstotkov odraslih, če prištejemo tudi ezoteriko, pa se tovrstnih metod poslužuje kar 62 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva. Ena od ameriških raziskav je pokazala, da se kar polovica Američanov vsaj enkrat v življenju sreča z alternativno medicino. Podobno priljubljeno je zdravilstvo pri nas, alternativne metode zdravljenja po nekaterih podatkih uporablja več kot pol milijona Slovencev. Ministrstvo za zdravje ima podatek, da rešitve za svoje težave v zdravilstvu išče kar od 60 do 80 odstotkov Slovencev s kroničnimi boleznimi.
(Ne)urejeno, (ne)varno
To področje pri nas ureja zakon o zdravilstvu, ki je bil sprejet leta 2007. Zakon po besedah ministrstva za zdravje med drugim določa, »da zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci (fizične osebe), ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo, opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin in veljavno licenco. Ne glede na prej omenjeno, pa lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete in pridobljena znanja ter veljavno licenco.«
Leta 2011 se je, kot razlagajo v nadaljevanju, zakon spremenil. »V spremembah se je naš pravni red uskladil z direktivo o storitvah na notranjem trgu, podrobneje so se uredila postopkovna določila glede strokovnega nadzora ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem, ki je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS in drugih inšpektoratov. Prav tako je ministrstvo za zdravje s spremembo zakona začelo opravljati naloge zdravilske zbornice, določilo je pravno podlago, da samo sprejme podzakonski akt, ki je uredil pogoje opravljanja zdravilske dejavnosti, in s tem prevzelo izvajanje določb zakona, ki bi jih zbornica morala izvajati kot javna pooblastila. Posledično smo sprejeli pravilnik o pogojih opravljanja zdravilske dejavnosti,« so pojasnili.
Obstaja register
Če povzamemo, torej v Sloveniji od leta 2007 velja zakon o zdravilstvu, ki ureja področje alternativne medicine. Zdravilsko dejavnost obravnava kot gospodarsko dejavnost, katere namen je izboljšanje zdravja uporabnikov. Novost je, da ministrstvo za zdravje od leta 2017 podeljuje tudi zdravilske licence in zdravilce z licencami vpisuje v javno objavljeni register.
Na težavo, ki jo ima Slovenija, opozori Zdravniška zbornica Slovenije, in sicer: »Alternativne metode že vse od leta 2007 resda ureja zakon o zdravilstvu, torej podlaga za ureditev zdravilstva obstaja že 14 let, a se ne izvaja. Zakon predvideva ustanovitev zdravilske zbornice in podelitev licenc ter pogoje zanje. Taka regulacija bi bila zelo dobrodošla tako z vidika medicine kot pacientov, saj bi jim zagotavljala pravno varnost.«
Bi jim zaupali svoje zdravje?
Njihovo najpomembnejše sporočilo je, da se trenutno z včasih dvomljivimi metodami zdravilstva lahko ukvarja popolnoma vsak, »ne glede na to, ali je metoda v Sloveniji z zakonom sploh priznana, in ne glede na to, kakšno izobraževanje je za izvajanje posamezne metode izvajalec opravil. Zdravniška zbornica zato meni, da je regulacija omenjenega področja potrebna.« Poudarili so, naj bolniki zaradi uporabe teh metod nikar ne opuščajo navodil zdravnika ali medicinske obravnave, ki jim je predpisana. »Sicer pa tiste metode, ki pridobijo znanstvene dokaze o učinkovitosti, postanejo del medicine tako kot vse nove metode, ki se uvajajo v uradno medicino. Trenutno je edina taka uradno priznana metoda akupunktura, kot protibolečinska terapija.«
Ceneje kot frizer
Medtem pa zdravilski trg v Sloveniji cveti. Samo na območju Ljubljane z okolico smo našteli štirideset takšnih in drugačnih zdravilcev, med njimi so najštevilnejši bioterapevti. Na Vrhniki je denimo sedež podjetja, ki se ukvarja z zdravilstvom in med drugimi svojimi storitvami ponuja zdravljenje z bioenergijo. »Cena, ki jo ima bioenergetik, je prilagojena in dostopna vsem. Cene bioterapij so primerljive ali nižje od cen ostalih storitev nege telesa, kot so masaža, frizerske storitve, manikura, pedikura,« je napisano na spletni strani podjetja. Razvidno je, da ena bioterapija pri njih stane 45 evrov, tridnevni cikel terapij pa 120 evrov.
Neka terapevtka v Celju za eno bioterapijo zaračuna 50 evrov, predlaga pa tudi prvi pregled, ki traja 60 minut. »Izvajam ga izključno na daljavo, po predhodnem plačilu. Prosim, da mi svojega zdravstvenega stanja ne razlagate vnaprej,« sporoča prek svoje spletne strani. Ta pregled stane 80 evrov. V spletni ponudbi naletimo na še eno podjetje s sedežem na Vrhniki, ki ponuja bioterapije. Ena terapija skupaj s prvim pregledom stane 120 evrov. V ponudbi so še energetske škatle z informiranimi kamni za očiščenje cele hiše, ki stanejo 200 evrov, energetski krožnik s cvetličnim motivom za 50 evrov, energetski obesek – amulet za prav tako 50 evrov ter več vrst energetskih kopalnih soli za okoli 20 evrov.
Nanj je »prisesana« duša pokojnika
Ta vrhniški zdravilec na svoji spletni strani pojasnjuje, da je imel v obravnavi tudi nekega 42-letnega moškega, ki mu je ob prvem obisku opravil diagnostiko brez dotikov. »Samo s pogovorom in nihalom ugotovim vaše zdravstveno stanje. Pri tem pregledu se ugotovijo vzroki bolezni, odpravijo se duhovne in čustvene blokade ter se aktivira samozdravljenje organizma,« je napisano na spletu. Moškemu, ki ga je obiskal, je sestavil seznam vseh bolezni in njihovih izvorov, pojasnil, kaj je narobe z njegovimi čakrami, ugotovil je tudi, da je nanj »pripeta« mrtva duša.
Zaslužek, da te kap
Zdravilske storitve so seveda samoplačniške in v nasprotju z uradno medicino so čakalne dobe pri alternativcih precej krajše. Cene posameznih obiskov so načeloma od nekaj deset evrov pa do nekaj sto evrov. Večinoma se ponudniki oglašujejo na spletu, s spletnimi stranmi ali na družbenih omrežjih. Finančna uprava RS je na preži za njimi, saj je dejstvo, da jih precej ne izdaja računov za storitve ali pa delajo na črno.
So pa, kot je pred leti ugotavljal časnik Finance, tudi izjemno dobri zaslužkarji. Leta 2017 je ta časnik izpostavil največjega zaslužkarja med ponudniki storitev alternativne medicine pri nas, primorski naturopatski center Saeka v lasti zakoncev Erike Brajnik in Simona Premrla, s 855.000 evrov prihodkov. Lani so imeli še več prihodkov – 1.200.000 evrov. Kot je takrat pojasnila Brajnikova, prihodki niso samo od svetovanja, ti so leta 2017 znašali 49.000 evrov, ampak glavnina izhaja iz prodaje izdelkov in več knjig, katerih avtorica je, ter vodenja in poučevanja v Naturopatski šoli Saeka.
Ava z rakom k zdravilcu
Spomnimo na enega bolj odmevnih primerov zadnjega časa, v katerem je šlo vse narobe. Zdravilec dr. Oskar se je zaradi svoje zdravilske dejavnosti znašel celo na sodišču. Primorki Avi C., ki je imela raka želodca, naj bi predpisal jemanje zeliščnih pripravkov in izvajanje klistirjev, za kar naj bi mu plačala okoli 22.000 evrov!
Dr. Oskarju oziroma Franju Keleminoviću, kot je njegovo pravo ime, tožilstvo očita mazaštvo in oderuštvo iz koristoljubja. Ava C. je avgusta dvakrat obiskala onkologa v ljubljanskem kliničnem centru, nekaj tednov kasneje pa je umrla. Obtoženi trdi, da pokojni Ajdovki ni dal nobenih pripravkov. »Avo sem spoznal šele avgusta 2013, videl sem jo le nekajkrat. Svetoval sem ji, naj obišče onkologa, nisem je zdravil,« je med drugim povedal na sodišču. Nezakonito zdravilsko dejavnost naj bi brez ambulante po vsej Sloveniji opravljal več kot deset let. Ljudem je »pomagal« pri zdravljenju različnih oblik raka in drugih hujših bolezni.
