Čez en mesec bo nova generacija srednješolcev prestopila vrata gimnazij in strokovnih šol. Ta generacija je posebna v tem, da imajo za seboj dve leti pouka od doma, hkrati pa so tudi generacija z najvišjimi ocenami. Enako je veljalo za generacijo pred njimi, kot tudi za generacijo prej in tako dalje.
»Cvekov« ni več
Da v osnovnih šolah beležimo inflacijo ocen, je znano že dolgo. Ne samo v osnovnih šolah, povsod, kjer poteka interno ocenjevanje, učitelji vse pogosteje učence nagrajujejo s petkami, zato že več desetletij ne moremo govoriti o gaussovi krivulji pri razporeditvi ocen. To je potrdila že raziskava iz leta 2010, ki jo je direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc opravil z Matevžem Brenom z mariborske fakultete za organizacijske vede. »Ne bi bil problem, če bi krivulja odražala znanje,« enajst let pozneje pravi Zupanc, ki je v telefonskem pogovoru za Svet24 potrdil, da se trend inflacije ocen odtlej ni ustavil, ravno nasprotno. Na Državnem izpitnem centru opažajo, da je epidemija koronavirusa, ki je prinesla šolanje od doma, dala še dodaten pospešek temu škodljivemu trendu. Zupanc tako ugotavlja, da je povprečna ocena obveznih predmetov v devetem razredu malo pod 4.0. Če temu prištejemo še neobvezne predmete, pa še višja. »Desnega repa krivulje ni več,« pravi Zupanc, ki ugotavlja, da je pri nekaterih predmetih celo tako, da je več petic kot štiric, »cvekov« pa tako rekoč ni. Eksterno ocenjevanje v obliki Nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) nam potrjuje, da zviševanje ocen ne pomeni, da imajo osnovnošolci boljše znanje kot njihovi predhodniki. Posledice te inflacije ocen so večplastne.
Učitelji pod pritiskom
Zupanc izraža skrb, da se s tem, ko učitelji podeljujejo odlične ocene, avtomatično razvrednotijo dobre ocene tistih, ki si jih zaslužijo. Če ta način ohranja zadovoljne tako učence kot njihove starše, pa se težava pojavi pri vpisih v srednje šole, kjer kopica odličnjakov tekmuje za možnost nadaljnjega šolanja na ustanovah, kjer so primorani omejiti vpis. Ker edini kriterij za vpis predstavljajo ocene v zadnji triadi osnovne šole, so odličnjaki na teh šolah v prednosti, čeprav njihov osnovnošolski uspeh ne odraža nujno njihovega znanja. Zupanc iz lastnih izkušenj poučevanja na srednji šoli pojasni, da med učitelji – sploh v krajih, manjših od Ljubljane ali Maribora – obstaja dobro zavedanje o tem, s kakšnim znanjem na srednjo šolo prihajajo učenci glede na to, katero osnovno šolo so obiskovali in kdo jih je tam poučeval določen predmet. Direktor Državnega izpitnega centra ob tem izpostavlja še travme, ki jih številni odličnjaki lahko izkušajo ob začetku srednješolskega šolanja, ko prvič dobijo dvojko ali celo enko, kar za posameznika, ki ni vajen dobiti trojke, lahko predstavlja hud stres. »Tako da mlademu človeku ne delaš ravno usluge s tem, ko ga previsoko ocenjuješ,« učiteljskim kolegom sporoča Zupanc.
Pasivno ministrstvo
Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev, je za Svet24 poudaril, da ob vseh ambicijah staršev »sploh nikogar ne zanima, koliko otrok zna«. Pravi, da je glede tega vprašanja že zdavnaj povzdignil glas, a več različnih vlad in resornih ministrov ni storilo nič glede inflacije ocen. Nezadovoljen je tudi z aktualno ministrico Simono Kustec, za katero pravi, da veliko govori, malo pa stori za odpravljanje neenakosti pri vpisih. Idejo, da bi lahko poenotili standarde za ocenjevanje na vseh slovenskih osnovnih šolah, označuje za »znanstveno fantastiko«, rekoč, da je to neizvedljivo že na ravni posamezne ustanove, kaj šele cele države. Zupančev predlog za reševanje te problematike je vračanje eksternih preizkusov ocenjevanja znanja. NPZ bi tako lahko služil kot objektivno merilo za znanje otrok, čeprav bi s tem ponovno obudili debato o stresnosti posameznih testov, zaradi katerih smo v preteklosti že ukinili »eksterce«. Zupanc je prepričan, da je sedanjo ureditev nujno treba reformirati, glede stresa pa pravi, da trenutni način vpisa to obdobje pritiska raztegne na zadnja tri leta osnovne šole. Na učiteljih se v tem času izvaja hud pritisk s strani ambicioznih staršev, ki v ocenah svojega otroka iščejo krivice.
Različne prioritete
Po drugi strani Pečan zavrača idejo NPZ, sam pa predlaga rešitev, za katero meni, da bi po hitrem postopku odpravila problem (pre)visokih ocen, in to so sprejemni izpiti na tistih šolah, ki imajo omejen vpis. Na ta način bi, tako meni Pečan, nenadoma postalo vseeno, ali je nekdo pri zahtevnem učitelju imel dober uspeh, njegov vrstnik pa odličnega pri učitelju, ki velja za popustljivega. Pečan se ne obremenjuje z logistiko takšnih izpitov; ključno zanj je, da bi s tem fokus končno vrnili na znanje, ne na ocene. Na naše vprašanje, ali na ministrstvu za šolstvo sploh potekajo kakšni pogovori v tej smeri, pravi: »Kje pa! Niti slišati nočejo o tem,« in dodaja, da se na ministrstvu bolj kot z vpisi ukvarjajo s kadrovanjem.
