Nedeljski referendum o noveli zakona o vodi, ki ga je ljudstvo zavrnilo s skoraj plebiscitarno večino, je pokazal, da je varovanje okolja visoko na lestvici vrednot volivk in volivcev. Čeprav spada Slovenija že danes med ekološko bolj osveščene države sveta, bi se bilo za pravi zeleni preboj, ki ga očitno državljani podpirajo, treba soočiti z ekološkimi grehi iz preteklosti.
V državi je kljub trem akcijam Očistimo Slovenijo, v katerih je skupaj sodelovalo pol milijona ljudi, ki so iz narave odnesli več kot 20.000 ton odpadkov, je v registru divjih odlagališč zabeleženih še okoli 15.000 lokacij.
Po ocenah ekologov je eno najbolj problematičnih odlagališč nevarnih odpadkov Kozoderčeva jama v Račah. Gre za gramozno jamo, v katero so v drugi polovici prejšnjega stoletja odlagali trdne in tekoče odpadke družbe Pinus in drugih podjetij, medtem ko so na robu jame sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico.
Nevarni odpadki bi lahko vplivali na kakovost in neoporečnost pitne vode. Ministrstvo za okolje je po letih opozoril lani končno napovedalo začetek preiskav terena, s katerimi bodo določili morebitne ukrepe za odpravo posledic odlaganja nevarnih odpadkov.
Močno onesnaženih 2500 jam
Slovenija je prepredena s podzemnimi jamami, ki predstavljajo bogato naravno dediščino. Na sončni strani Alp je bilo do zdaj odkritih več kot 13.000 jam. Med njimi so Škocjanske jame, ki so kot edini spomenik v Sloveniji vpisane v Unescovo svetovno dediščino. Jamarji že dalj časa opozarjajo, da je kar petina oziroma več kot 2500 slovenskih jam onesnaženih z različnimi odpadki. Večinoma gre za jame, ki so blizu naseljenih območij.
Raziskava onesnaženosti jam, ki jo je pred dvema letoma na celotnem območju Slovenije ob pomoči slovenskih jamarjev opravil jamar in raziskovalec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Jure Tičar, je pokazala, da se v jamah nahajajo odlagališča različnih proizvodnih obratov. Med njimi so tudi klavniški odpadki, ki onesnažujejo podzemne sisteme. V jamah je mogoče najti celo tako nevarne odpadke, kot so uporabljene injekcijske igle ali stari avtomobili, iz katerih iztekajo motorne tekočine.
Največji delež onesnaženih jam so v raziskavi zaznali na območju Ložniškega in Hudinjskega gričevja na Celjskem, kjer je bilo onesnaženih kar 57,5 odstotka vseh registriranih jam.
Po ugotovitvah Tičarja pa je najbolj onesnažena jama Ravnica na Pivškem podolju. Do Ravnice vodi celo rampa, ki omogoča lažje odmetavanje smeti vanjo. Čeprav leži nad vodozbirnim območjem Pivških presihajočih jezer, pa pristojni še ne razmišljajo o čiščenju. Po oceni Tičarja bi samo čiščenje Ravnice stalo od 25 do 30 milijonov evrov, je poročala STA.
Pesticidi v vodah Dravskega polja
Podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode za približno 97 odstotkov prebivalcev v Sloveniji. Ker pa ima slabo samočistilno sposobnost, se onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, tam zadržuje daljši čas, v zadnjem letnem poročilu kemijskega stanja podzemnih voda pojasnjuje Agencija za okolje (Arso).
Raziskave kažejo, da se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje, a po njihovih navedbah predvsem v Dravski in Murski kotlini, za kateri je še vedno značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi presegajo standard kakovosti. »Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev,« ugotavlja Arso.
Agencija redno izvaja monitoring na vsebnost nitratov. »V letu 2019 je bilo na Savinjski kotlini kar na polovici merilnih mest presežen standard za nitrat. Drugo najbolj obremenjeno je bilo vodno telo podzemne vode Dravska kotlina, kjer je bil standard kakovosti presežen na devetih merilnih mestih,« je še zapisano v poročilu. V podzemnih vodah so zaznali visoko vsebnost herbicida atrazina, ki med drugim povzroča neplodnost in spolne mutacije.
Težke kovine v zemlji
Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji, ki jih od leta 2008 izvaja Arso, kažejo, da so tla večinoma neonesnažena. Izstopajo le nekatera območja, ki so obremenjena z nekaterimi toksičnimi težkimi kovinami, kot so kadmij, svinec, arzen, baker, in z organskimi onasneževalci, kot so fitofarmacevtska sredstva. »Najbolj obremenjena tla z onesnaževali so v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in v Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec,« poudarja Arso.
Tujerodne vrste
Nevarnosti za ekosistem pa ne predstavljajo le odpadki, temveč tudi različne tujerodne, predvsem invazivne rastline ter živali, ki jih ljudje spuščajo v naravno okolje. Pred desetletji je tako neznanec v Triglavskem narodnem parku v dvojno triglavsko jezero vnesel jezersko zlatovčico, pred nekaj leti pa so se v izjemno občutljivem gorskem jezeru znašli še pisanci.
Novi prebivalci jezera so porušili ravnovesje, vedno bolj so se začele razraščati alge, jezero pa je začelo umirati. Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije so lani poleti sklenili štiri leta trajajočo akcijo in polovili 10.000 rib.
Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije so leta 2016 sami sodelovali pri vnosu tujerodnih rib v reko Muro. Ekološki aktivisti so pred petimi leti v sodelovanju z državnimi inštitucijami in strokovnjaki želeli vrniti ribo kečigo nazaj v Muro. Namesto avtohtone donavske kečige pa so v reko spustili tujerodnega sibirskega jesetra. Napake niso opazili niti ribogojec, ribiči in aktivisti niti strokovnjaki iz zavoda za ribištvo. Napako so na podlagi fotografij razkrili šele akvaristi in biologi.
