G. Grošelj, Slovenija praznuje 30. rojstni dan. Kako ocenjujete razvoj naše države?
Slovenija je po moji oceni v tridesetih letih izpolnila večino pričakovanj, ki so jih ob osamosvojitvi Slovenci imeli. Slovenija se je do epidemije razvijala v relativno uspešno državo, članico Evropske unije, članico zveze Nato, imela je dober mednarodni položaj in ugled. Ampak kot lahko vidimo zdaj, je lahko ta položaj Slovenije tudi bistveno slabši. Mesto aktualnega predsednika vlade na nedavni fotografiji z vrha zveze Nato je to simbolično zelo nazorno pokazalo. Obdobje po epidemiji prinaša določene priložnosti, a se bojim, da Slovenija teh priložnosti ne bo izkoristila v takem obsegu, kot bi jih lahko, da bi postali gospodarsko in socialno uspešna država, da bi bili lahko po političnih parametrih, kot sta vladavina prava in demokratični razvoj, ter tudi glede gospodarskega, socialnega in tehnološkega položaja državljanov v zgornji polovici držav.
Kako vidite svojo vlogo in vlogo LMŠ znotraj stranke ALDE? Kaj pa znotraj skupine Renew?
ALDE kot liberalna politična stranka in Renew kot politična skupina v Evropi veljata za najbolj proevropski politični sili. Tako LMŠ kot Renew sta relativno novi. Renew je nastala po volitvah leta 2019, naša stranka nekoliko prej. ALDE je po smrti predsednika Hansa van Baalna v nekem procesu transformacije. Tisto, kar je pomembno z mojega vidika, je, da se je tako LMŠ, kot midva s kolegico Ireno (Jovevo, op. p.), uveljavila kot neko prepoznavno liberalno gibanje, tako znotraj EU-parlamenta kot LMŠ znotraj političnega prostora. Če povem zase: imam relativno velik vpliv na pogled v parlamentu na zahodni Balkan. Bil sem poročevalec v senci za Srbijo, Črno goro in Bosno. In v teh dosjejih se je videl neki konkretni vpliv, če to primerjamo s prejšnjimi leti. Če sem malce neskromen, bi si drznil reči, da sem do določene mere tudi sam prispeval k temu, da se vse odvija v bolj liberalno smer. Kot veste, pa v EU-prostoru vedno prihaja do kompromisov, in kompromis je tisto, kar poganja celotno EU.
V zadnjih mesecih na evropski politični parket pogosto zaidejo tudi slovenske notranjepolitične teme. Kako to komentirate?
Meni so nekoč v Washingtonu dejali »All internal politics is foreign politics« (Vsa notranja politika je zunanja politika, op. p.), torej v tem smislu tega ni mogoče ločevati. Poglejte vprašanja, ki se odpirajo v povezavi s Slovenijo. Ne gre za neka trgovinska vprašanja, gre za vprašanja temeljnih vrednot EU. Ko smo stopili v EU, smo se zavezali, da bomo temeljne vrednote spoštovali. In te temeljne vrednote so postale del našega notranjega, nacionalnega prava. Zato, če govorimo o teh razpravah, ki se odpirajo s pismi, izjavami, tviti in podobnimi zadevami, gre za notranjepolitično razpravo, ki zaradi vsebine in širšega pomena hkrati poteka na ravni EU. Preprosto gre za vprašanja, ki zaradi vsebine definirajo prihodnost Evrope ter tudi prihodnost Slovenije.
Je epidemija EU še bolj povezala? Kakšne bodo posledice, česa smo se naučili?
Ključna in glavna lekcija je, da prihodnost EU ni v suverenističnem konceptu razvoja. Države EU so dosegle stopnjo ekonomske, socialne in politične soodvisnosti, ko pravzaprav neke normalne racionalne poti nazaj ni več. Tisto, kar lahko na primer EU prispeva na področju zdravja, je sooblikovanje nekaterih skupnih programov. Eden od teh programov je okrepitev vloge Eme, da bo lahko tako učinkovita, kot je ameriška FDA. Pri usklajevanju epidemioloških ukrepov je ključna pobuda za glavnega EU-epidemiologa, ki seveda ne bo samo ena oseba, ampak bo nekakšen odbor. Potem so tu tudi skupne nabave. Razlika je namreč, ali EU kot celota nabavi nekaj milijonov enot nekega zdravila ali pa nekaj tisoč, kolikor na primer znaša posamezen nakup Slovenije. Poenotiti se bo treba tudi pri zunanjepolitičnem in obrambnem vprašanju. Vidimo namreč, da mora EU začeti delovati bistveno bolj enotno, ne samo zato, ker se soočamo z varnostnimi vprašanji, ampak tudi zaradi zunanjetrgovinskih prašanj, kar se je pokazalo na primer pri nabavi zaščitne opreme, kjer so bile države različno uspešne. Ne smemo pozabiti Konference o prihodnosti Evrope, ki bo dala odgovore na to, kaj Evropejci in Evropejke v resnici pričakujemo od EU.
Je uveljavitev vladavine prava vezni člen EU ali točka delitve?
Razprava okoli vladavine prava je razprava o prihodnosti Evropske unije. Skupni prostor, ki smo ga ustvarili, ne more delovati samo na mehanizmih trgovinske menjave. Torej, na način, da vam jaz dam 10 kg kave, vi pa meni 10 kg krompirja. Moramo vedeti, da je namen Evropske unije vse od časov, ko je bila ustanovljena Skupnost za jeklo in premog, preprečevanje konfliktov med evropskimi državami. Namreč v zgodovini so ti konflikti vedno pripeljali do vojn v Evropi. EU se je razvila in ni poti nazaj v smislu, da bodo tu suverene države, ki bodo imele zgolj neko menjalno skupnost. Skupnost, kot jo imamo zdaj, lahko temelji zgolj na skupnih vrednotah. In te vrednote so zapisane v temeljnih pogodbah, na primer v lizbonski pogodbi. Če ne bo spoštovanja teh vrednot in medsebojnega zaupanja, na katerem skupnost sloni, bo EU razpadla, česar pa si ne želi nihče v Evropi, tudi v državah, kjer so trenutno na oblasti zagovorniki suverenističnih politik, ne.
Kako vidite razvoj Slovenije v naslednjih 30 letih?
V EU smo si določili dve prelomnici. Prva je leta 2030 in druga 2050. Do leta 2030 moramo doseči 55-odstotno zmanjšanje ogljičnih izpustov glede na leto 1990 in do leta 2050 vzpostaviti tako imenovano brezogljično družbo. Ogromno bo treba vlagati v znanje in kompetence ljudi, v raziskave in razvoj, ki bodo podlaga za tehnološkorazvojni preboj, ki bo omogočil, da bo Slovenija izvedla potrebno podnebno-okoljsko transformacijo in bomo gospodarsko in finančno učinkoviti tudi v prehodu v brezogljično družbo. To nam bo omogočilo ne le, ne bomo imeli delovna mesta, kakor poudarja predsednik vlade, ampak tudi kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Naš strateški razvojni cilj mora biti ustvarjanje delovnih mest, ki bodo omogočala varno, udobno življenje, ne zgolj preživetja. K temu bi morali biti usmerjeni vsi naši napori v politiki, gospodarstvu, hkrati pa moramo poskrbeti za razvoj socialnega sistema tako za mlade kot za starejše. Torej naš demografski izziv je dvojen, ne le da se naše prebivalstvo stara, imamo tudi demografski izziv pri mladih. Torej izvesti moramo strateški preboj, pri čemer nam Evropa lahko veliko pomaga: imamo Sklad za okrevanje in odpornost, tu je še sklad EU Invest, imamo kohezijska sredstva, sredstva za razvoj podeželja, za kmetijsko politiko, kjer bodo tudi potrebne velike spremembe. Torej tu so velike priložnosti in od nas je odvisno, ali jih bomo izkoristili ali ne. Žal trenutno kaže, da jih ne bomo. Ampak bodimo optimisti, demokracija vedno omogoča, da se stvari spremenijo, če ne prej, pa na volitvah na štiri leta.
