Digitalno covidno potrdilo, ki bo prebolelim, cepljenim in testiranim omogočilo potovanje brez omejitev, naj bi v EU uvedli 1. julija. Krog držav, ki že zdaj omogočajo neovirano potovanje za t. i. kategorijo PCT, se sicer veča, vendar pa to še ne velja v vseh članicah EU in schengenskega območja, temveč temelji na bilateralnih ali regionalnih dogovorih, je v pogovoru za STA in njen projekt Neja poudaril Šter.
S potrdilom oziroma kartončkom, ki ga dobimo ob cepljenju proti covidu, do uvedbe digitalnega covidnega potrdila lahko potujemo na Hrvaško in na Madžarsko, za druge države pa je potrebno zdravniško potrdilo v vsaj dveh jezikih. "Potrdilo, ki je praviloma poleg slovenščine še v angleščini, po naših informacijah uporabljajo vse države EU, uporabljajo ga tudi nekatere države, s katerimi smo dosegli sporazum, to so Združeno kraljestvo, ZDA, Turčija, Rusija, Srbija," je pojasnil Šter.
Nekatere članice, med njimi sosednja Hrvaška, so digitalna covidna potrdila sicer že začele izdajati s 1. junijem. Na vprašanje, kdaj ga bo uvedla Slovenija, Šter odgovarja: "Vsekakor bo to do 1. julija, upamo, da čim prej, krog držav se veča in s tem tudi digitalna možnost uveljavljanja svobode potovanja."
Tehnična implementacija digitalnega potrdila po njegovem mnenju ne bi smela biti pretežek izziv. "Verjamem, da je možno razrešiti te zadeve, zlasti ker se radi pohvalimo, da imamo digitalizacijo države v malem prstu. Upam, da se bo res pokazalo, da je temu tako."
Nerešena vprašanja
Bo pa na ravni EU treba odgovoriti na vprašanja, kot so na primer, kje je starostna meja tistih, ki bodo potrebovali to potrdilo, kaj se bo zgodilo z osebami, ki so prebolele covid in so bile enkrat cepljene, ali pa so covid prebolele in jim to mora nekdo potrditi, ter kako bo to zapisano v QR kodi. "Hudič se skriva v podrobnostih," vsa ta vprašanja morajo biti razrešena do 1. julija, je poudaril Šter.
Po vsebini je verjetno najpomembnejše vprašanje, kako bo omogočena svoboda potovanja tistim, ki se ne morejo cepiti. Ena od omejitev je tudi, da je podatek o negativnem testu uporaben le nekaj dni; tudi to bo treba zapisati v QR kodo, ki jo bomo nosili s seboj.
Pogoji se spreminjajo
V pogovoru je Šter med drugim spregovoril tudi o pogojih, pod katerimi lahko prebivalci Slovenije trenutno potujejo v sosednje države. Ker pogoji za vstop v posamezne članice niso poenoteni in se pogosto spreminjajo, svetuje, da jih vsak, ki se odpravlja na pot, nekaj dni pred odhodom preveri - najbolje na spletni strani slovenske vlade, kjer so objavljeni ažurni podatki o prehajanju meje.
Po novem so se pogoji za vstop v Hrvaško precej sprostili. Brez dodatnih pogojev je vstop mogoč za tiste, ki so cepljeni s prvim odmerkom cepiva Pfizer, Moderna ali AstraZeneca, in sicer po 22. dnevu od cepljenja, je pojasnil. Krog teh držav se širi, mednje sodi tudi Madžarska, "pričakujemo da bo vedno več držav, ki se bodo na teh pogojih poenotile", je dejal.
Avstrija je pri sproščanju ukrepov za zdaj še dokaj zadržana, so pa opustili obvezno desetdnevno karanteno, dopuščajo marsikatero dokazilo, ki ga je treba imeti v dvojezični obliki. Italija sprošča ukrepe kampanjsko, še vedno veljajo precejšnje omejitve, opustili so obvezno petdnevno karanteno, a je za vstop v državo med drugim še vedno potrebna elektronska registracija.
Pred začetkom turistične sezone Šter poziva k razumnim potovanjem, hkrati pa ocenjuje, da konzularni službi, ki državljanom pomaga, ko se v tujini znajdejo v težavah, tudi to poletje ne bo zmanjkalo dela. Obenem opozarja, da tokrat ne gre pričakovati, da zadošča enosmerna vozovnica in da nas bo nazaj pripeljala država, če se bo zaradi vnovičnega poslabšanja epidemioloških razmer kje kaj zalomilo.
Za potovanje svet trenutno ni globalen
V pogovoru je opozoril še, da je trenutno skoraj nemogoče prostočasno potovati v Rusijo, težavna so tudi potovanja v ZDA ali od tam, "evropska potovanja se ustavijo tudi ob ambiciji potovati v Južno Ameriko", kjer se marsikatere države soočajo z grozljivimi epidemiološkimi razmerami. Tudi ostale članice EU državljane opozarjajo, naj letošnje poletje ne računajo na organizacijo reševalnih odprav, kot so potekale lansko pomlad in poletje, je med drugim opozoril vodja konzularne službe na MZZ.
