Glede na vse našteto je gotovo med tistimi, ki so najbolje opremljeni za nalivanje čistega vina glede stanja konopljarstva v Sloveniji. To je brez vsakega dobrega razloga tako porazno, da je prav težko verjeti. Že pred več kot petimi leti smo v Zarji ustreznim ministrstvom posvetili odo z naslovom Šalabajzerstvo ali veleizdaja? Odtlej do danes je šlo očitno samo še na slabše.
Med prebiranjem vaših dopisov o stanju konopljarstva v Sloveniji so mi šli lasje pokonci. Oziroma bi mi šli, če bi lahko. Je sploh možno, da bi se v manj kot petih letih pridelava prepolovila?
To, žal, drži. Od leta 2015 do 2019 so se obdelovalne površine z okrog 500 hektarjev skrčile na okrog 250 hektarjev. Panoga je kolapsirala, medtem ko je v istem obdobju EU pridelavo konoplje početverila.
Mojbog. V Gospodarskem združenju CANNAGIZ ste sicer oktobra bili plat zvona in odločevalce pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Se je vsaj odtlej karkoli premaknilo?
Je, in to na slabše. Oktobra smo v nagovarjanje javnosti vložili velike napore, ker smo skušali vsaj za silo rešiti sezono 2021. Če bi se do decembra uredilo vsaj najbolj pereče, bi nam morda celo uspelo. Ampak ne. Bistveno pozneje, kot bi bilo za nas še uporabno, je ministrstvo za kmetijstvo sicer res pripravilo nov predlog o gojenju konoplje in maka, a žal je vsega obžalovanja vreden in razkriva perečo problematiko pomanjkanja strokovnih kompetenc odgovornih v državni upravi.
Na kakšen način?
Že iz same dikcije ministrstva veje tako nepoznavanje osnov panoge, da ga najbrž ne bi bilo lahko potvoriti. V nasprotju z ministrstvom za zdravje, ki po naši oceni precej dobro pozna področje in o konoplji namenoma zavaja tako javnost kot državni zbor.
Na kakšen način novi predlog poslabšuje položaj slovenskega pridelovalca industrijske konoplje?
Tako, da uvaja še dodaten pravilnik o propagacijskem materialu. Ta ne bi bil v domeni ministrstva za kmetijstvo, temveč uprave za varno hrano, kjer prav tako nimajo osnovnih uvidov v panogo, zato tudi njihov predlog o propagacijskem materialu ne zdrži osnovne trezne presoje.
Dodali naj bi torej še en birokratski filter …
… ki bi v praksi povsem in dokončno onemogočil konopljarstvo v Sloveniji.
Kolikor razumem, je najbolj problematično, da malemu pridelovalcu pravilnik de facto še vedno onemogoča sajenje potaknjencev oziroma sadik, ki je za moderno konopljarstvo ključno.
Tako, sajenje potaknjencev bi po novem omogočili samo posebej certificiranim pridelovalcem pod neverjetno ostrimi pogoji, kar bi v najboljšem primeru vodilo v monopol, ki bi v prvi sezoni propadel. Predlog je v resnici tako absurden, da je tragičen prav vsak davkoplačevalski cent, ki je bil potraten za njegov nastanek. Obenem pa sploh ne naslavlja vprašanja o vsebnosti THC. Ta je ključna pri hektarskih donosih. Vsaka dodatna dovoljena desetinka (0,1 odstotka) vsebnosti THC v praksi pomeni od 30 do 50 odstotkov višje hektarske donose CBD in drugih kanabinoidov. Za povrh dajejo konoplje z višjo vsebnostjo THC tudi višje donose vlakna in semen. Kako naj slovenski kmetje vendar konkuriramo?
Že tako imate precej hud hendikep zaradi tradicionalne majhnosti slovenskih kmetij.
Seveda. A Avstrijci, recimo, imajo podobno razdrobljenost kmetij, pa so s konopljo vseeno obogateli, mi bomo pa propadli – vsaj če bo državi uspelo izsiliti svoje absurdne predloge. Zakaj? Ker so znali oni pridelovanje ustrezno regulirati. Veste, koliko naših pridelovalcev iz Prekmurja, Koroške in Štajerske je šlo v zadnjih letih čez mejo in svoj biznis preneslo v Avstrijo? Veste, koliko davkov je na ta račun izgubila slovenska država?
Vaš avstrijski ekvivalent torej s konopljo bogati?
Oh, to pa to. V Avstriji konopljarski posel raste za trideset odstotkov na leto. Razumeti morate, da lahko na eni sami rastlini zraste dovolj cveta, da je vredna tudi po 150 evrov in več. Za kilogram kakovostnega semena je treba odšteti od 10 do 15 tisoč evrov. Z uveljavljeno blagovno znamko konoplje lahko na hektar pridelaš tudi po 200.000 evrov donosa. Hektar pšenice pa kmetu prinese v najboljšem primeru nekaj tisoč evrov. Zakaj se vendar tako otepamo teh gospodarskih potencialov, ki jih mnoge druge države že bogato izkoriščajo?
Sem prav razumel, da v Avstriji industrijske konoplje država v ničemer več ne obravnava drugače kot recimo krompirja?
Ste. Vse posebne pravilnike za gojenje konoplje so opustili že pred leti. Edina omejitev, ki jo država postavlja, je višina vsebnosti THC, ki ne sme presegati 0,3 odstotka. Vsebnost nadzira policija, pa še to le ob sumu kršitve. Italija pa ima, recimo, dovoljeno kar 0,6 odstotka vsebnosti THC, torej trikrat več kot pri nas! Poljska bo z letošnjo sezono kot prva v EU dovolila vsebnost en odstotek, tako kot imajo recimo že urejeno tudi v Švici.
Pri teh dveh državah torej govorimo o petkratnih hektarskih donosih v primerjavi z nami?
Tako. In tudi EU je v procesu ponovne vzpostavitve dovoljene višine THC na 0,3 odstotka.
Ampak kaj ni EU leta 2019 pod precej prozorno krinko uredbe o »novi hrani« praktično prepovedala CBD-izdelke?
Šlo je za precej nedemokratičen poskus oviranja renesanse konoplje. To odločitev je leta 2019 Evropska komisija sprejela povsem mimo parlamenta. Takrat so se pojavili številni dvomi o pristranskosti komisije v prid gospodarskim panogam, ki jim dvig konoplje ne ustreza. Farmacevtski posel je samo najočitnejši med temi panogami. No, zdaj se parlament na srečo prebuja. V njem se je izoblikovala zelo močna skupina poslancev, ki podpirajo konopljarstvo. Ena vodilnih oseb v tej novi skupini je naš evropski poslanec dr. Milan Brglez. Ta skupina poslancev zdaj kliče Evropsko komisijo na odgovornost. Tudi na ravni EU imate pač nazadnjaške sile, od katerih imajo koristi predvsem velike korporacije. A drugje znajo svoje pridelovalce zaščititi, pri nas pa to očitno ni prioriteta. In tako celotna panoga propada. Lahko vam povem, da moj posel ravno ne cveti.
Ko sem prebiral vaš oktobrski dopis, sem se moral na koncu vprašati: kako glede na stanje kakšen pridelovalec konoplje pri nas sploh preživi?
Hja, čedalje težje. Ves čas na pravnem prepihu. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi tudi sam odprl posel v Avstriji. Brez hkratnega zakonodajnega razvoja – tako kot pri nas – panoga preprosto ne more prosperirati. Najtežje pa se je pri delu v gospodarskem združenju spopadati z oholo brezbrižnostjo odgovornih uradnikov. Lahko vam recimo tudi povem, da so skladišča slovenskih kmetov v tem trenutku polna povsem neuporabne konoplje. Tako neuporabne, da je ne morejo niti podariti. Zakaj? Ker je bila vzgojena na silo, torej v skladu s slovensko zakonodajo.
Ježeš. Spet gre predvsem za vprašanje nedovoljenega sajenja potaknjencev, kajne?
Ne samo za to, so pa potaknjenci seveda ključni. Večina, ki nas je obstala, sadi potaknjence. To nujno zapišite.
Hm, ampak kaj ne bo to javno priznanje vašega protizakonitega delovanja?
Bo. Tega namreč ne skrivamo, in tudi ministrstvo za kmetijstvo je s temi dejstvi natančno seznanjeno. Zato ne izvaja pravih inšpekcij. Če bi jih, če bi se konopljo v Sloveniji gojilo povsem »po regelcih«, bi v eni sezoni ugasnila kompletna panoga v državi. To vam lahko zagotovim brez sence dvoma. Tega scenarija se na ministrstvu zavedajo, zato dopuščajo gojenje, ki ni v skladu s predpisi. Gre za ciničen in podcenjujoč odnos do kmetov.
Nič kaj bistveno bolje kot industrijski se pri nas ne godi tudi medicinski konoplji.
No, pri njej je pa največji problem že prej omenjeno ministrstvo za zdravje. Del problema je, da tudi na tem ministrstvu niso investirali v izobraževanje kadra, da bi lahko konkurenčno uredili tako kompleksno področje. Obenem se je čedalje težje znebiti vtisa, da se jim sploh ne ljubi več znanstveno argumentirati svojih odločitev. Za povrh brez sramu že leta zavajajo tako javnost kot državni zbor, pa nikomur nič.
Ste lahko malce konkretnejši?
Julija 2014 je vlada z odlokom uzakonila medicinsko konopljo v slovenski medicini. V sedmih letih, ki so odtlej minila, ni ministrstvo napravilo niti enega konkretnega koraka, da bi se ta odlok udejanjil. Pripraviti ni uspelo niti uradnih smernic za predpisovanje medicinske konoplje. Kljub temu da je državni zbor tako leta 2016 kot 2018 in 2019 ponovno pozval ministrstvo, naj uredi področje. Ministrstvo pa je državni zbor leta 2021 v uradnem poročilu zavajalo, da je področje medicinske konoplje v Sloveniji urejeno. V ponazoritev se je pohvalilo, da je bilo v tekočem letu slovenskim bolnikom predpisanih 22 gramov THC. To je v posmeh bolnikom in medicinski stroki, saj 22 gramov zadostuje za le nekajmesečno terapijo za enega samega onkološkega bolnika. Vedeti pa je treba, da se okrog 80 odstotkov slovenskih onkoloških bolnikov samozdravi s konopljo.
80 odstotkov?!
Tako je pokazala raziskava, ki jo je o tej temi naredil mednarodni inštitut za kanabinoide ICANNA. Ravnokar je izšla tudi magistrska naloga Dušana Stoparja, ki nazorno prikaže, kako obširna je uporaba konoplje za medicinske namene pri nas. Glejte, konoplja je bila sicer zadnjih sto let v glavnem prepovedana, a je medtem s človeštvom ves čas živela – pač zaradi svoje naravnost nepojmljive uporabnosti. Zdaj se vrača skozi velika vrata. Trdim, da bo v ZDA še za časa Bidnovega mandata to na zvezni ravni povsem deregulirana rastlina. Pri nas pa njen napredek blokiramo na račun takih neživljenjskih malenkosti, da sploh ni besed.
Prav res.
Občutek imam, da sta tako leva kot desna politika v Sloveniji že doumeli, da je konopljarstvo resen posel, ki lahko prinese ogromno denarja. Tudi javno mnenje je dozorelo v tej smeri. Le ministrstvi za zdravje in za kmetijstvo je treba poklicati na odgovornost zaradi škode, ki jo povzročata. Torej zaradi nepotrebnega trpljenja slovenskih bolnikov in desetin milijonov evrov, za katere je bila že prikrajšana davčna blagajna. V gospodarskem združenju CANNAGIZ čedalje bolj ugotavljamo, da politika pravzaprav sploh nima pravih vzvodov neposrednega vpliva na omenjeni ministrstvi – predvsem na ministrstvo za zdravje. Čas pa teče. Amerika je na konopljarskem področju tehnološko že zdaj od tri do pet let pred Evropo, ki je ravno nekje toliko pred nami. Si sploh predstavljate, kaj to pomeni za prihodnost konopljarstva v Sloveniji?!
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
