Prihajajoča okrogla obletnica slovenske osamosvojitve med drugim nudi priložnost za refleksijo ob 30. obletnici 10-dnevne vojne v Sloveniji. Ob tej priložnosti je tako vlada sprejela odlok o spominski medalji ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. To bodo prejeli vsi živi veterani vojne za Slovenijo, ki imajo izkaznico vojnega veterana, izjemoma pa tudi drugi posamezniki in organizacije.
Ideja za spominske medalje je prišla s strani Ladislava Lipiča, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Tomaža Časa, predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki sta prvi predlog podala predsedniku republike Borutu Pahorju.
Kdo vse je veteran
Vojna v Sloveniji, prvi oboroženi konflikt na območju razpadajoče se federacije Jugoslavije je minil relativno hitro, a kljub temu za seboj pustil nekaj razdejanja, predvsem pa številne smrtne žrtve; 19 na strani slovenskih sil in kar 44 na strani Jugoslovanske ljudske armade ter 12 tujih civilistov. Vlada Republike Slovenije je leta 1995 sprejela zakon o vojnih veteranih, ki je s široko paleto omogočil podelitev statusa vojnim veteranom vsem pripadnikom teritorialne obrambe, policistom, operativnim delavcem kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Do konca marca je ta status uradno uživalo 62.473 posameznikov, 30 let po koncu vojne pa je v obravnavi še kar 3000 vlog. Zakaj? Razlog je preprost pravi Mitja Jankovič, generalni sekretar ZVVS, ki pojasnjuje, da je s prvim januarjem letos vlada vrnila starostno mejo za uveljavljanje pravic s 55 na 50 let. Posledično je torej z novim letom generacija udeležencev v osamosvojitvenem konfliktu, rojena med 1971 in 1966, naenkrat postala upravičena do tega, da jim plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja krije država, kar je po Jankovičevih besedah tudi tako rekoč edina ugodnost, ki jo uživa velika večina veteranov.
Malo ugodnosti
Na papirju imajo sicer zagotovoljenih več pravic, kot so veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe, a kot pravi Jankovič so dodatki na voljo zgolj socialno najšibkejšim, tudi ostale beneficije lahko uveljavljalo le redki. Kar se tiče pokojninske dober, pa bi marsikdo s tem, ko bi jo uveljavjal, sam sebi znižal osnovo pokojnine. Jankovič si je sicer status veterana uredil že v sredini devetdesetih, ko je bil zakon sprejet, kar je, iz današnje perspektive bila nedvomno pravilna odločitev. “Bolj kot se čas oddaljuje, težje je uveljavljati status” pravi Jankovič in dodaja, da so imeli več kot deset klicev na dan, ko se je spremenil zakon. Pri tem se številni veterani ne spomnijo več niti priimkov nadrejenih ali soborcev, “marsikateri dokument pa se je v vmesnem času izgubil.”
Dve verodostojni priči
Tomaž Čas iz ZPVD Sever pojasnuje, da dokazati status ni težko, če je posameznik deloval v uniformi teritorialne obrambe ali policije, če pa o tem ni pisnih dokazil pa mora posameznik imeti dve verodostojni priči, ki potrdita njegovo udeleženost v konfliktu v času med 25. junijem in 18. julijem 1991, kar pa pogosto ni najlažja naloga. Časovna zamejitev konflikta sama po sebi do prinaša določeno diskriminacijo pojasnjuje Jankovič, pri čemer izpostavlja primer mobilizacijskih kurirjev, ki so bili morali biti dejavni pred izbruhom konflikta, končni datum, 18. julij, pa je bil izbran kot datum, ko je predsedstvo SFRJ sprejelo dokončen sklep o umiku JLA iz Slovenije.
Čas upa, da bodo z medaljami, ki jih bodo lahko prejeli tudi tisti, ki nimajo statusa veterana, pa nosijo zasluge za uspešno osamosvojitev, dali priznanje vsem, ki si to zaslužijo; kurirji, rešilci, tisti, ki so delovali v interesu obrambe zunaj uveljavljenih struktur itd. Ob tem pa ga moti dejstvo, da sami ne morejo dostopati do informacij o vseh veteranih, ki jih imajo upravne enote, a te zaradi varovanja osebnih podatkov, ne smejo deliti z veteranskimi organizacijami.
Niso vsi veterani enaki
Jankovič ob tem izpostavlja še svoje osebno prepričanje, da bi zakon o veteranih vendarle moral delati distinkcijo med tistimi, ki so med vojno nosili orožje in preostalimi. Pri tem pravi, da nikakor ne misli, da bi morali takšnim veteranom pripasti večje ugodnosti, pač pa bi na ta način lahko izkazali večjo priznanje zaslužnim, ki so bili na liniji ognja. Takšna sprememba zakonodaje je bila po Jankovičevih besedah že dvakrat pred sprejemom, a je padla ob padcih Cerarjeve in Šarčeve vlade. “Nihče od nas ni šel v vojno za bonitete. “Vi morate računati da ni bilo profesionalcev, večina nas je šla iz službe v vojno in potem nazaj v službo.” poudarja Jankovič, a dodaja, da jih vse skupaj še najbolj moti na pol ignorantski odnos, ki so ga deležni ob državnih ali občinskih dogodkih. Skrbi ga, da 30 let pozneje spomin na 10-dnevno vojno vse bolj bledi iz spomina in da je v šolah ta tema le površno obravnavana.
