Pozeba je v zadnjih dveh dneh predvsem na jugovzhodu Slovenije dotolkla vse vrste sadja, nekatere povsem. Poleg Dolenjske, Bele krajine in zgornjega dela Posavja, ki jih je prizadela najhuje, so bile zelo nizke temperature spet na Bizeljskem, kjer so po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je pojasnila specialistka za sadjarstvo pri novomeški enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Andreja Brence, ki pokriva območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
"Pozebli so skoraj vsi koščičarji, razen na nekaterih legah je morda ostalo kaj češenj. Slive so šle, marelice so šle, breskev ni, jablane so ponekod popolnoma poškodovane, so pa še nekje območja, kjer so temperature dosegle le minus štiri, kar je sicer zelo hladno, ampak to še obeta nek ostanek nekega pridelka," je dejala Brencetova.
Kakšen bo na koncu izplen, se bo po njenih besedah videlo šele čez kakšen mesec dni. "Razmere so težke," je ocenila in hkrati dodala, da sicer prva ocena nikoli ni čisto prava ocena. Štetje brstov in preverjanje poškodovanosti namreč še poteka.
"Neobvladljivo"
"Dejstvo pa je, da so bile temperature sploh eno noč nazaj tako nizke, da jih marsikje tudi oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Minus 10, minus 12 stopinj, to so temperature, ki so popolnoma nepredstavljive za ta čas in za te razvojne faze, v katerih so sedaj jablane, hruške ali breskve. To je popolnoma neobvladljivo," je dejala strokovnjakinja za sadjarstvo.
Posebnost tokratne pozebe je tudi, da so nizke temperature vztrajale dolgo in da so se pojavile dva dni zapored. Ponekod so se v noči s torka na sredo negativne temperature začele že ob 6. uri zvečer in trajale prihodnji dan ponekod tudi do 11. ure.
V noči s torka na sredo so bile ponekod v Beli krajini temperature do minus 11, v nasadih pri Trebnjem so namerili do minus devet stopinj, je med drugim izpostavila Brencetova in poudarila, da pravzaprav izkušenj z oroševalnimi sistemi pri temperaturah pod minus sedem stopinj sploh nimajo.
Meni, da bi morala država sadjarjem pomagati, saj so ob ujmah v zadnjih letih finančno izčrpani, financirati morajo celotno pridelavo, trenutno tudi še nimajo v celoti plačane lanskoletne sezone.
