Najpogostejša napaka pri negi sobnih rastlin:
V 80 odstotkih jih ljudje preveč zalivajo. Zato korenine zgnijejo in rastlina odmre. Najpogosteje se dogaja, da jih dolgo ne zalijejo, ko pa vidijo, da je rastlina presuha, jo zalijejo preveč. Zaradi presuhe zemlje curek steče skozi in voda stoji na dnu, kar pa rastline težko prenašajo. Treba jih je zalivati postopno.
Če imate občutek, da vam je Jan od nekod znan, se ne motite. Diplomirani kemik je med študijem kot voditelj delal na slovenski televiziji. Najprej kot vremenar in novinar v oddaji Dobro jutro, potem pa je postal del ekipe oddaje za mlade Infodrom. Ko je diplomiral, pa se je posvetil svojemu poklicu. Priznava pa, da te delo na televiziji preprosto zasvoji, zato verjame, da pred kamerami še ni rekel zadnje besede.
Rastline približati mladim
Čeprav njegova ljubezen do rastlin sega v njegovo zgodnje otroštvo, ko se je na vrtu babice Bibi zaljubil v naravo, ga je za njegovo misijo na Instagramu pravzaprav spodbudila stran #boyswithplants na družbenem omrežju Instagram. »Z rastlinami sem se ukvarjal od nekdaj, čeprav tega nisem obešal na veliki zvon, niti za to nisem imel pravih sogovornikov.« Ko je videl, da obstaja skupnost somišljenikov, ga je to spodbudilo, da je ustvaril svoj profil #botanistbyheart. Fotografija na naslovni strani omenjene knjige pa mu je pomagala do večje prepoznavnosti. »Potisnila me je korak bliže moji misiji ozelenjevanja slovenskih domov, poleg tega tudi želim konjiček botanika približati mlajši generaciji. Rad bi, da vidijo, da je delo z rastlinami lahko zelo navdihujoče, sproščujoče in zabavno ter da je z njimi precej manj dela, kot si ljudje na splošno predstavljajo.« Gotovo ne bi imel toliko sledilcev, če ne bi do svojega hobija čutil toliko strasti, pravi. »To ugotavljam tudi v svojih Zelenih intervjujih, ki jih na Instagramu objavljam ob torkih in četrtkih. Z znanimi Slovenci se pogovarjam o njihovem delu in odnosu do zelenja, do rastlin. Ugotavljam, da smo Slovenci tako ali drugače povezani z zelenjem, da smo narod z zelenimi prsti. Ko jih vprašam, ali poznajo koga, ki nima niti ene rastline v svojem domu, se nikogar ne spomnijo, kar me vedno znova razveseli. Vsak se nekako ukvarja z rastlinjem – imajo sobne rastline, gojijo zelišča na balkonu, na svojem vrtu pridelujejo zelenjavo, skratka, so nekako povezani z zemljo. Ideja je nastala konec novembra za krajšanje koronskih večerov – mislil sem, da jih bom naredil samo nekaj, pa se jih je do danes nabralo že 22. Moji gostje so med drugimi bili igralka Tanja Ribič, voditeljica Ivjana Banič, fotograf Simon Plestenjak, voditelj Tomaž Kovšca. Fascinira me, ko je nekdo svojemu konjičku tako predan, kot recimo Kovšca, da mu prilagodi celo svoj letni dopust.« Svojim rastlinam se namreč prilagaja tudi sam, saj ne gre nikoli na dopust za več kot štirinajst dni. Po drugi strani pa so tudi njegove počitnice povezane z rastlinami. »Obiskal sem že vsa evropska mesta, ki imajo omembe vredne botanične vrtove. Ko bodo koronski časi mimo, pa bi rad odpotoval še kam dlje!« To je načrtoval še pred epidemijo. »Vsake toliko časa na Instagramu naredim akcijo #botanistbyheartworldtour, v kateri svoje sledilce povabim, da objavijo slike svojih rastlin, ki jih potem pokomentiram. Tako se je porodila zamisel, da bi odpotoval na različne konce sveta, kjer bi prespal pri svojih sledilcih in bi iz njihove države poročal o tamkajšnjih rastlinah. V eni uri so mi prenočišče ponudili sledilci z vsega sveta. Zaradi epidemije sem na žalost moral ta projekt začasno preložiti.«
Pileja
In kam bi najraje šel? »Na Madagaskar bi šel gledat baobabe – to so drevesa z velikimi debli in majhno krošnjo. Potem bi rad doživel tropski deževni gozd. Po drugi strani pa me zanima tudi, kako gojijo sobne rastline v najbolj severnih predelih Evrope, če jih sploh. Predvsem pa si želim v kitajsko provinco Junnan, od koder izvira moja najljubša rastlina pileja. Prva rastlina je v Evropo, natančneje Norveško, menda prišla po zaslugi misijonarja Agnarja Espegrena, podrobneje pa je bila prvič omenjena v osemdesetih letih v britanski reviji Kew Magazine«. »Pri tej rastlini je šlo za en tak šolski primer sodelovanja ljubiteljskih botanikov in stroke. Prenašala se je iz doma v dom zgolj prek amaterskih botanikov oziroma ljubiteljev rastlin,« pojasnjuje. Danes je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin, njemu pa se zdi naravnost fascinantna, tako po videzu kot tudi glede energije, ki jo prinaša v prostor. Jan je lastnik rastline, ki ji pravi »mother pilea«, saj je po vsej verjetnosti ena največjih na svetu. Stara je štirinajst let, visoka meter in pol, podarila pa mu jo je sovaščanka pred štirimi leti. Ogromno ljudi ga prosi, da bi jo prodal, vendar Jan pravi, da ta rastlina preprosto nima cene, za katero bi se ločil od nje!
Antistresna terapija
Z njim se je seveda preselila tudi v novo domovanje v Ljubljani, kamor se je iz Maribora preselil pred pol leta. V prejšnjem mu je družbo delalo več kot 70 rastlin, v manjše stanovanje v prestolnici pa žal ni mogel vzeti vseh. »Zdaj težim k temu, da imam rastlin manj, pa te večje. Vseeno malo gledam tudi na udobje. Znotraj mene sta namreč dva pola – eden ljubi minimalizem in urejene linije, drugi pa je malo podvržen zbiranju stvari, potem pa se ta dva pola začneta med sabo izključevati. Zato sem dosti rastlin podaril svojcem, nekaj sem jih dal staršem, veliko sem jih pustil nekdanjim sosedom.« A še vseeno v njegovem stanovanju prevladuje pomirjujoča zelena barva. Kaj mu rastline pomenijo? »Delo z zemljo, z rastlinami je zame izjemna antistresna terapija, takrat nimaš časa razmišljati o čem drugem. Ko v prostor naseliš zelenje, ta zaživi na poseben način. Pogled na rastline pomirja, zato ni lepšega, kot sesti v svojo džunglo, ko po napornem dnevu prideš domov. Nekdo gre v gozd, drugi v gore, jaz pa sem rad med svojimi rastlinami. Prijatelji so vedno znova presenečeni in očarani nad njegovim zelenjem. Mnogi ga prosijo za nasvet. »Znam biti pa kar malo siten, ko nekomu podarim svojo rastlino. Saj vsake toliko časa želim imeti njeno fotografijo, da vidim, kaj se z njo dogaja. So le nekako del mojega zaroda.« (smeh)
Izobraževanja, knjige in oddaja
Jan ima z rastlinami celo vrsto načrtov, zamisli se kar krešejo. Med drugim je lani med sodelavci spodbudil akcijo Moja rož'ca naj pri tebi raste, kjer so v podjetju presajali rastline in si tudi izmenjali različne vrste. »Pred časom smo eno tako izmenjavo rastlin organizirali v Mariboru, poklicali so me tudi iz Kluba koroških študentov, da bi organiziral eno tako izmenjavo skupaj s kratkim predavanjem o negi sobnih rastlin. In prav v izobraževanje mladih na tem področju bi rad usmeril svojo energijo.« Konec meseca bo zaživela njegova spletna stran, temu pa bodo sledile različne delavnice o balkonskem cvetju, sobnih rastlinah, zeliščih … »Zanimajo me namreč tudi zdravilne učinkovine v rastlinah, zato sem sprva želel postati farmacevt, pa sem potem nekako pristal na kemiji ….« Njegovi projekti se s tem ne končajo, pripravlja namreč knjigo z nasveti za nekatere rastline. »Gre za izkušnje, ki sem si jih pridobil v vseh teh letih ukvarjanja z rastlinami. Iz tega področja imamo sicer zelo dobre knjige, se mi pa zdi, da jih je treba posodobiti.« V sebi pa še vedno pestuje željo po lastni oddaji. »Ta bi potrjevala, da smo Slovenci narod z zelenimi prsti. Predstavljali bi manj znane zbiralce rastlin, ljudi, ki imajo izredno dobro oblikovane zunanje vrtove, skratka vse zelene aspekte našega doma.« In ko ga na koncu pogovora in našega sprehoda po tropskem delu botaničnega vrta vprašam, s katero rastlino bi se lahko opisal, se zamisli. »Ni samo ena. Zanima me ogromno stvari, zato bi rekel, da nisem najbolj enostaven. Ko sem muhast, bi bil adilantum (venerini laski), ki je zelo občutljiva rastlina. Na trenutke sem nezahtevna sukulenta. Včasih pa prekipevam od energije kot ciperus (papirjevec), ki je izredno intenziven, hitro in bujno raste, sploh če ima zagotovljeno zadostno količino vode,« se nasmehne, potem ko mi vse te rastline tudi pokaže.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
