Na univerzi, kjer poučuje, hranijo največ ekstremofilnih gliv na svetu. »V petih kontejnerjih v tekočem dušiku pri minus 140 stopinjah Celzija jih imamo več kot 16 tisoč. V teh razmerah mirujejo, preživijo in se ne razmnožujejo. Takoj ko postanejo razmere bolj normalne, čeprav so lahko za večino drugih organizmov še vedno ekstremne, se začnejo deliti,« je začela prof. dr. Nina Gunde Cimerman. Ker jo zelo zanima tudi možnost življenja v vesolju, nam je na začetku še povedala, da so med na najbolj skrajne razmere prilagojenimi glivami črne kvasovke pa tudi lišaje, simbiozo gliv in alg, znanstveniki že poslali v vesolje. Tam so bile dolgo izpostavljene okolju brez vode in kisika ter kozmičnemu sevanju, a so se vseeno vrnile na Zemljo skoraj nespremenjene. To pomeni, da so zelo trdožive.
Večina, ko zasliši besedo gliva, pomisli na jurčka ali lisičke.
Res je. Toda glive so mnogo več kot samo gobe. Velika večina gliv je mikroskopsko majhnih in so skrite očem, razraščajo se v tleh, pod lubjem ... Nekatere med njimi so že dolgo znane. Kvasovke nam pomagajo pri vzhajanju kruha, druge imajo kot razkrojevalci pomembno vlogo v ekosistemih. Nekatere glive pa so lahko tudi nevarne.
Toda vi ne raziskujete gob, pač pa tiste vrste gliv, ki uspevajo v okoljih, povezanih z vodo?
Ja. Kjer je voda, je življenje. Lahko jo primanjkuje, lahko je zmrznjena, kot na primer na Arktiki, lahko gre za vroče gejzirje, kot na primer na Islandiji, ali za zelo slano vodo, kakršna je na primer v solinah. Tudi v naših Sečoveljskih solinah, ki so ene najstarejših v Evropi, saj neprekinjeno delujejo že od 13. stoletja. Čeprav gre za zelo slano vodo, je v tej vodi veliko živih bitij. Predvsem arhej in gliv.
Glive so torej rastline?
Glive (fungi) so posebno kraljestvo, bolj sorodno živalim kot rastlinam. Lahko se pojavljajo v posameznih celicah ali pa v nitkah (hif), ki se razpredajo okoli in se hranijo z razkrajanjem in vsrkavanjem hrane iz okolja. Lahko zelo dolgo mirujejo, kot spore, ko pa se ustvarijo zanje primerne razmere, »oživijo« oziroma se začnejo širiti in razmnoževati.
Cilj vaših raziskav so predvsem glive, ki so prilagojene na različne skrajne razmere, na primer na življenje v ledu, pri zelo nizkih temperaturah, v zelo vročem, kislem okolju, pri visokih tlakih …
Ja. To so razmere, ki jih ljudje ne prenesemo brez zaščitnih oblačil in opreme. Brez obleke bi v mrazu hitro zmrznili, v vročih razmerah bi dobili sončnico, prav tako nam ne ustrezajo kisla ali druga ekstremna okolja.
Ekstremofilnim glivam pa je pogodu marsikaj.
Res je. Tudi naši domovi, čeprav jih poskušamo ohranjati čim bolj čiste in iz njih pregnati vse mikroorganizme.
Vzemimo za primer pomivalni ali pralni stroj. Zanju velja, da sta posoda in perilo, ko ju vzamemo iz stroja, čista. No, saj sta. Pa vendar so v vsakem pomivalnem in pralnem stroju niše in špranje, v katerih se na vroče razmere in detergente prilagojeni mikroorganizmi srečujejo z vodo in ostanki hrane. Tam se lahko najbolj trdoživi, ekstremofilni organizmi tudi razmnožujejo. Najbolj trdovratna med glivami, ki jih je tudi največ v naših strojih, je vrsta črnih kvasovk.
So glive črne kvasovke zares črne?
So. Velike so le nekaj mikrometrov in so zelo prilagodljive. Če se naravne razmere spremenijo, lahko črne kvasovke spremenijo obliko iz kvasne v nitasto ali v skupke in se tako prilagodijo na nove razmere. Znanstveniki smo različne črne kvasovke najprej odkrili v solinah, nato še na antarktičnih skalah in ledu, kisli vodi, na ledenikih in celo v oblakih!
Vaše odkritje črnih kvasovk v pomivalnih in pralnih strojih je bilo zelo odmevno. Tudi po svetu. So vse črne kvasovke v pomivalnih strojih, teh gliv je spet več vrst, res pogojno nevarne (patogene)?
Načelno da. To pomeni, da lahko povzročajo bolezni pri ljudeh, ki so imunsko oslabljeni. Med njimi so predvsem zelo majhni otroci in starostniki ter ljudje s kroničnimi boleznimi, kot sta rak in sladkorna bolezen. Izpostavljeni so tudi ljudje s cistično fibrozo, gensko boleznijo, pri katerih imajo bolniki hude težave z dihanjem, itd.
Kako pa ste odkrili, da imamo glive v pomivalnih in pralnih strojih?
Pred nekaj leti sem bila na daljšem bolniškem dopustu, in ko sem se počutila že precej zdravo, sem postala »raziskovalno« nemirna. Ustavila sem se pred pomivalnim strojem in prvič pomislila, da je to v resnici ekstremno okolje, ki ga morda naseljujejo mikroorganizmi. Vzela sem bris gumijastega tesnila na vratih stroja, ga nesla v laboratorij in naredili smo analize. Na veliko osuplost vseh smo odkrili, da moj pomivalni stroj naseljuje šest vrst gliv, vse od njih so bile znane kot pogojno patogene. Pozneje so isto ugotovili še moji sodelavci za svoje pomivalne stroje.
Ko smo raziskavo globalno razširili, smo spoznali, da po vsem svetu večino pomivalnih strojev naseljujejo glive istih vrst! Od Arktike do Mehike!
Kako pa pridejo ti organizmi v naše gospodinjske stroje, brez katerih si danes težko predstavljamo življenje?
Za pomivalne in pralne stroje je glavni vnos voda, ki teče po ceveh. Te so lahko cementne, kovinske, plastične, ampak na vodovodnih ceveh lahko nastanejo obloge, biofilmi, to so mikrobne združbe bakterij in gliv. Od časa do časa se kak košček odlepi, nekaj jih je tudi v vodi. Po teh napravah pridejo v stroj v zelo majhnem številu, od ena do dve celici na liter vode. Tiste, ki prenesejo razmere, ki vladajo v stroju, se lahko tam naselijo in se nemoteno delijo. Vendar so razmere v pomivalnih strojih ekstremne, zato lahko preživijo res najbolj trdožive in prilagojene vrste, vse druge odmrejo.
Naj začnemo posodo spet pomivati na roke?
Ne, ni treba, ker se ob pomivanju na roke pojavijo pa druge težave. Vsaka pomivalna gobica je polna mikroorganizmov.
Sicer pa zaradi teh črnih kvasovk, ki, kot rečeno, niso čisto nedolžne, že nekaj let sodelujem s svojo skupino sodelavk in sodelavcev, z domačo in tujo industrijo ter poskušamo najti rešitev.
Ker vemo, da pridejo te kvasovke v pomivalne stroje z vodo, smo najprej razmišljali, da bi bili filtri dobra rešitev. Pa niso, ker se hitro zamašijo in jih je treba menjavati. Trenutno raziskujemo turbulentne tokove, ki bi lahko razbili kvasne celice, in še druge pristope.
Kaj pa lahko storimo že zdaj, da se znebimo črnih kvasovk?
To, kar uporablja vsaka pametna gospodinja: uporabimo beli kis. Dobro je, da notranjost pomivalnega ali pralnega stroja vsake toliko časa prebrišemo s kisom in da na primer enkrat na mesec prazen pomivalni ali pralni stroj operemo pri najvišji temperaturi. Glive ne marajo temperatur nad 60 stopinj Celzija, kis pa prodre v njihove celice in jih poškoduje.
Beli kis je uporaben tudi za naravno beljenje perila. Obenem učinkuje kot naravni mehčalec. Pa še to: oblačila na koncu ne bodo imela neprijetnega vonja, bodo pa zato mnogo mehkejša.
Pravite, da živijo glive tudi na Arktiki?
Na nizke temperature prilagojene glive lahko živijo tudi v globini ledenikov. Na površje ledenikov padejo s snegom, morda jih tja prinese veter z morja. Sneg se spremeni v led in se počasi pomika proti globini ledenika in v tej plasti ledu ujeti mikroorganizmi se pomikajo skupaj z njim. Večina mikrobov tega potovanja v globine ledenika ne preživi, nekateri pa morda čakajo petdeset tisoč let ali še več na trenutek, da pridejo do vode, ujete v led, ali tankega filma vode na bazi ledenika. Tam oživijo in se začnejo razmnoževati.
Torej se to masovno dogaja zdaj, ko se ledeniki talijo.
Res je, kosi ledu se trgajo z ledenikov in padajo v morje ali se raztapljajo v tleh, z njimi pa mikroorganizmi.
Kako je pa na Grenlandiji? Postaja domnevno tudi vedno bolj črna?
Ja. Tretjina ledu tam je črne barve. Sprva so znanstveniki mislili, da je temen zaradi onesnaževanja okolja. Pa ni. Črnino povzroča cvetenje dveh vrst alg, ki se pojavijo na površini talečega se ledu. To črnino sonce še hitreje greje, zato se velike mase ledu tajajo. In posledično se zato dvigajo temperature zraka. Kam nas bo to pripeljalo, raje ne razmišljam.
Še zadnje vprašanje: ste prepričani, da je v vesolju življenje?
Ja, saj je samo v naši galaksiji na milijarde sonc in še veliko več planetov. Upam pa, da bom dočakala čas, ko bodo odkrili življenje na kakšnem planetu ali njihovih lunah. Prepričana pa sem, da je vesolje nekakšen naravni oder za ekstremofile. Mednje pa spadajo tudi glive.
Kdo je Nina Gunde - Cimerman
Nina Gunde je v Ljubljani končala prvi razred. Starši so se odločili za selitev v Libijo, oče je bil gradbeni inženir, in se tam naselili leta 1966. Male Nine na prehod iz države v državo in iz šole v šolo ni nihče posebej pripravljal. Znašla se je v drugem razredu italijanske dekliške katoliške šole v kraju Benghasi. Vse sošolke so govorile italijansko, bil pa je še majhen del arabskih deklet, ki so jih priključili. V kratkem se je naučila italijansko, pozneje pa malo tudi arabsko. Potem je prišlo v Libiji do revolucije. Gadafi je odstranil kralja in prevzel vodenje države. Takrat so se stvari zelo spremenile, zaprli so vse mednarodne šole, odgnali so Američane in Italijane, Slovence so pustili. Ustanovili so improvizirano mednarodno šolo, kamor so hodili vsi, ki so tam še ostali. Starši so kmalu ugotovili, da je čas za vrnitev in 6. razred je spet obiskovala v Ljubljani, kjer je znova doživela precejšen kulturni šok.
Po končani osemletki je končala Šubičevo gimnazijo in se vpisala na biologijo. Diplomirala je leta 1983, čez deset let pa doktorirala. Že 20 let je profesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za biologijo, kjer vodi Katedro za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov, predava mikrobiologijo biologom, biokemikom in pedagogom, pa še industrijsko mikrobiologijo in mikologijo mikrobiologom in še nekatere predmete drugim oddelkom Univerze v Ljubljani.
Napisala je več kot sto člankov in jih objavila v tujih prestižnih revijah, številna poglavja v mednarodnih knjigah, slovensko-angleško knjigo Mikrosafari, imela je več kot 80 vabljenih predavanj na mednarodnih kongresih, prijavila je dva patenta in leta 2018 prejela Zoisovo priznanje za raziskovalno delo, leta 2020 pa zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Govori angleško, italijansko, francosko, pa tudi malo dansko, kar se je naučila pozneje, saj je Danec njen drugi mož, prav tako dr. mikrobiologije in biokemije (Boerge Diderichsen), ki se je na Danskem, v Kopenhagnu, bolj posvetil strateško raziskovalnemu delu v farmaciji in biotehnologiji. Iz prvega zakona ima dve odrasli hčeri: pravnico Evo Tajo in mag. socialnega dela Ano.
V prostem času rada pleše argentinski tango, tango nuevo (novi argentinski tango). No, zdaj ga zaradi korone ne. Pozimi zelo rada smuča, sicer kolesari, hodi, rada kuha. Nasploh se zelo rada ukvarja s športom.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
