Na prvem mestu lestvice najpomembnejših zakonov v letih 2020 in 2021 je zagotovo Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Na podlagi tega se ureja naše življenje in kršiteljem vladnih ukrepov odrejajo kazni. Čeprav je ministrstvo za zdravje še pod vodstvom Tomaža Gantarja pripravilo predlog novega zakona, aktualna vlada še vedno popravlja in brusi starega ter vanj vstavlja določbe, s katerimi se bori proti epidemiji, a hkrati tudi ustvarja pravne podlage za kaznovanje državljanov. ZNB določa okoli 70 bolezni, proti katerim se borimo s splošnim in posebnimi ukrepi, in nadalje določa tudi te ukrepe: med njimi so primerna higiena, razkuževanje, deratizacija, osamitev, karantena, zdravljenje z zdravili in cepljenje. Slednje je trenutno obvezno proti hemofilusu influence B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Nobena od prihajajočih sprememb zakona trenutno ne predvideva obveznega cepljenja proti SARS-CoV-2.
Zdravstveni ali policijski zakon
V ZNB pa je z vsako spremembo več določil, ki bi morda sodila v zakon o policijskih pooblastilih ali celo kazenski zakonik. Tako zakon določa, da lahko policija sodeluje pri izvajanju ukrepov omejitve gibanja, sodeluje pri inšpekcijskih nadzorih in z inšpektorji pri omejevanju gibanja, izvajanju prepovedi shodov in številnih drugih aktivnostih. Policija je postala nepogrešljivi del nadzora zdravstvenih inšpektorjev.
Začasne rešitve bodo postale trajne
Na področje, ki ga obravnava ZNB, posegajo tudi nekatere določbe iz protikoronskih paketov (PKP). Čeprav so PKP-ji intervencijski zakoni, ki naj bi vsebovali bolj ali manj prehodne rešitve, se je vlada odločila nekatera od določil vnesti v trajni pravni red. Tako se na novo ureja odrejanje karantene. Trenutno je v zakonu zapisano, da se lahko karantena odredi le, če je zaradi bolezni razglašena epidemija. Po novem bo dovolj že epidemiološka ocena oziroma sklep NIJZ. NIJZ posameznika v karanteno napoti v primeru visoko tveganega stika z okuženo osebo, policija pa ob prihodu z območja z visokim tveganjem za okužbo. Če bo karanteno odredil NIJZ, bo lahko oseba podpisala izjavo, da se s karanteno strinja in zoper to odločbo pritožba ni mogoča. Če se posameznik z odločbo ne bo strinjal, mu bo odrejena s strani ministrstva za zdravje in zoper to odločbo se bo lahko pritožil.
Visoke kazni
ZNB določa tudi višino odškodnine zaradi škode, ki nastane v primeru obveznega cepljenja. Ta znaša 60.000 evrov, v primeru smrti zaradi cepljenja pa svojci dobijo 10.000 evrov. 400–4000 evrov znaša kazen za kršitve Zakona o nalezljivih boleznih. 1200–12.000 evrov kazni pa lahko doleti organizatorja nezakonitega zbiranja ljudi.
Zakon določa tudi čas trajanja karantene na domu in vsebuje napotek, da mora biti oseba v času trajanja karantene na domu v samoosamitvi na naslovu bivanja, z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. V izjavi je tudi navedeno, da nespoštovanje napotkov v izjavi pomeni prekršek. Globe v primeru kršitev so predvidene v razponu od 400 do 4000 evrov. ZNB kazen od 400 do 4000 evrov predvideva za vse, bolne, ki se ne bi držali odrejene osamitve, zdrave, ki ne bi spoštovali odločbe o karanteni, za tiste, ki bi se izogibali obveznemu cepljenju ali ga onemogočajo, vključno s starši, ki ne želijo cepiti svojih otrok. Kazen je predvidena tudi za tiste, ki se v času, dokler cepivo ne prične učinkovati, ne bi želeli zaščititi s specifičnimi imunoglobulini ali bi zavračali zaščito z zdravili pred boleznimi, ki so navedene na seznamu NIJZ. Visoka kazen čaka tudi tiste, ki bodo potovali v države, kjer jim grozi okužba z nalezljivo boleznijo, a bi po vrnitvi zavrnili zdravniški pregled. Višina kazni sicer ni nova, je pa tudi tokrat predmet debate, saj so že državni svetniki, ki so spremembe zakona sicer podprli, izrazili mnenje, da državljani s povprečnimi dohodki plačilo tako visoke kazni le težko zmorejo. Še višje kazni pa ZNB predvideva za tiste, ki v času prepovedi gibanja in zbiranja organizirajo zbiranja ljudi. Za tovrstne posameznike je zagrožena kazen med 1200 in 12.000 evri.
Prestrašeni starši
Ob vpisu otroka v vrtec je treba predložiti potrdilo pediatra o njegovem zdravstvenem stanju, iz katerega mora biti razvidno, ali je bil otrok cepljen po programu. Podpis slike cepljenje: Letos se v vrtce vpisuje prva generacija otrok, ki bodo morali imeti potrdilo o opravljenem obveznem cepljenju.
Kot smo zapisali, so omenjene visoke kazni predvidene tudi za starše, ki opuščajo dolžnost starša ali skrbnika in otroka ne cepijo. Poleg tega je že več mesecev v veljavi določba, da se necepljeni otroci ne bodo mogli vpisati v javne vrtce. Če ta določba do zdaj ni povzročala veliko skrbi, pa se je vse začelo spreminjati prejšnji mesec, ko so se začeli vpisi v vrtce. Ob vpisu otroka v vrtec je treba predložiti potrdilo pediatra o njegovem zdravstvenem stanju. Z zdravniškega potrdila mora biti razvidno, ali je bil otrok cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter ali za morebitno opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi. Starše otrok, ki niso cepljeni po programu, je pričelo skrbeti, ali bodo njihovi malčki res zavrnjeni. Kot smo lahko izvedeli ob samem vpisu, ki zaradi epidemije večinoma poteka na daljavo, še ni težav, a v vrtcih starše opozarjajo, da otroci brez potrdil o cepljenju jeseni ne bodo mogli pristopiti k programu, obetal naj bi se tudi poostren inšpekcijski nadzor. Otroci, ki so se v vrtec vpisali pred 15. oktobrom 2020, bodo vrtce lahko mirno obiskovali naprej. V vrtec se bodo lahko vpisali tudi vsi tisti, ki bodo v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja. Prav na ta postopek, ki je lahko precej dolgotrajen, se zanašajo številni starši. A slaba novica za njih je, da bodo od letos ob vsakem novem vrtčevskem letu preverjali, ali je otrok še v postopku ali ne.
