Nezakonit lov sestoji, če ga razčlenimo, iz dveh kaznivih dejanj, in sicer kaznivega dejanja nezakonit lov (342. člen KZ-1) in kaznivega dejanja nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami (344. člen KZ-1) ali za zavarovane vrste živali (nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – 344. člen KZ-1).
Prvo omenjeno kaznivo dejanje, torej nezakonit lov, zajema samo živali, »ki so opredeljene kot divjad po Zakonu o divjadi in lovstvu (zagrožena denarna kazen oziroma zapor do dveh let za kvalificirano obliko dejanja - nastavljanje pasti, lov iz vozila, lov z žarometom, ipd.), medtem ko kaznivo dejanje "nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami" zajema le zavarovane vrste živali (sem spadata tudi medved in volk, kljub temu, da je izdana odločba za njun lov, vendar gre za zavarovani vrsti živali) - zagrožena kazen je do tri leta zapora oziroma do pet let, če je dejanje storjeno v hudodelski združbi ali če je žival velikega naravovarstvenega pomena«, so nam povedali na Generalni policijski upravi.
Nezakonit lov je po navedenem 342. členu »naklepno in uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ki ga lahko stori vsakdo (krivolovec, lovec, ki lovi neupravičeno ali brez posebnega dovoljenja), lahko pa je odgovorna tudi pravna oseba (trženje lova, prodaja trofej ali mesa). Poznamo več oblik izvršitve tega dejanja, in sicer gre lahko tako za iskanje, zasledovanje, kot tudi odstrel ali odlov divjadi (tudi če je žival ujeta in je še živa), izvršeno pa je lahko v kateremkoli lovišču, tudi na zemljišču, ki je last storilca. Za množično pokončanje divjadi pa se šteje lov z razstrelivom, uporaba avtomatskega orožja, zastrupitve, pasti«.
»Pri kaznivem dejanju po 344. členu KZ-1 gre prav tako za naklepno kaznivo dejanje, pri čemer je storilec lahko vsakdo (fizična ali pravna oseba), in sicer gre lahko za posest, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz ali trgovanje z zavarovanimi vrstami živali in rastlin (živimi ali mrtvimi), njihovimi deli ali izdelki iz njih,« so nam še povedali.
Običajno s strelnim orožjem
Nezakonit lov se, tako kažejo podatki policije, izvaja na območjih, kjer se tudi običajno izvaja lov. Statistika kaže, da je več kaznivih dejanj povezanih z divjadjo, torej s srnjadjo, jelenjadjo in divjimi prašiči. Krivolovci se teh običajno lotevajo s strelnim orožjem, ob čemer so na policiji pripomnili, da vsako leto obravnavajo tudi posamezne primere nezakonitega lova s pomočjo nastavljenih pasti, povečini zankami in žicami. Kar se tiče motiva, je najpogostejši pridobivanja mesa, »na podlagi usmrčenih živali pa lahko sklepamo, da ta dejanja izvršujejo osebe, ki poznajo živali in njihov način zadrževanja in gibanja«. »Vseeno je težko opredeliti, kdo so storilci nezakonitega lova,« dodajajo, »saj v večini primerov ostajajo neznani. Tisti, ki pa so odkriti, so pa v posameznih primerih celo člani lovskih družin. Slednji pa najbolje vedo, kje in kdaj se posamezne živali gibljejo.« Storilci kaznivega dejanja Nezakonito ravnanje z zaščitnimi živalmi in rastlinami so največkrat tujci, ki v ali iz Slovenije oziroma preko nje prevažajo zavarovane vrste ptic.
Sicer pa so lovci tisti, ki največkrat prijavijo nezakonit lov. Običajno, ko pri pregledu terena naletijo na trupla živali. Dogaja se tudi, da lovce o najdbi obvestijo posamezniki, ki naletijo na truplo.
Lovne pravice
Pred kratkim se je na družabnem omrežju Facebook pojavila objava, da je bila v občini Dobrepolje opažena domnevna past za medveda. V objavi so bile tudi fotografije mrhovine, ki je bila z žico privezana za drevo in obtežena s kamni, da je, kot je pisalo v objavi, »medved ne more odnesti in tako postane lovcu najlažji plen«. Društvo, zaslužno za objavo, se je obregnilo tudi ob krmišča, ki jih v Sloveniji nastavljajo medvedom. Na ta način medved postane lahek plen, še piše v objavi.
Kdo torej izvaja krivolov? V omenjeni objavi so početje povezali z lovnimi pravicami, ki bi izhajale iz lastne zemlje. Za spremembo zakonodaje naj bi se potegovali lastniki zemljišč, civilne organizacije ter drugi zastopniki interesov lastnikov zemljišč, pri čemer so našteli Kmetijsko zbornico Slovenije, Sindikat kmetov, Društvo rejcev Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Šlo naj bi za izjemno močan lobi.
V zvezi z lovnimi pravicami, ki bi izhajale iz lastne zemlje, smo se obrnili na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. »Sistem lovskih pravic, ki so neposredno povezane z lastnino zemljišča v praksi pomeni, da ima lovsko pravico oziroma pravico izvajanja lova na svojem zemljišču izključno lastnik tega zemljišča. V Sloveniji lovska pravica ni neposredno povezana z lastnino zemljišča, saj je divjad v skladu z drugim odstavkom 163. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) lastnina države. Z divjadjo torej upravlja država, ki lovsko pravico preko koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo prenese na lovske družine. Poseganje v zavarovane vrste (kot je rjavi medved) pa je mogoče le s posebnim dovoljenjem ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave,« so nam pojasnili.
Seznanili smo jih tudi z očitkom, da medveda v bližino naselij privablja krmljenje lovcev, »ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili«. »Lokacije krmišča, ki jih zalagajo lovci so opredeljene v lovsko upravljavskih načrtih, ki jih pripravlja ZGS. Na področju prisotnosti rjavega medveda te lokacije ne smejo biti v bližini naselij, kar načrtovalci tudi preverjajo,« so nam povedali.
Lovci?
Da bi krivolov izvajali lovci, se jim ne zdi najbolj smiselno, »saj imajo vsako leto dovoljen odstrel medvedov (trenutno je dovoljenje za odvzem 220 medvedov). Običajno se dogaja, da je število odvzetih medvedov manjše, kot jih dopušča odvzeti dovoljenje za tekoče leto. Zato ni razumljiva opredelitev, zakaj bi izvajali krivolov, če medveda lahko odstrelijo legalno«.
Na Lovski zvezi Slovenije so nam povedali, da mora vsaka lovska družina v skladu s koncesijsko pogodbo imeti lovske čuvaje, »ki so tudi s strani države pooblaščeni za ugotavljanje in preprečevanje nezakonitega lova (o morebitnih kršitvah morajo obvestiti pristojne organe). Lovska zveza Slovenije zato stalno usposablja lovske čuvaje, čuvajsko izkaznico ima izdanih nekaj več kot 1850 slovenskih lovcev, usposabljanje za lovske čuvaje pa jih je opravilo več kot 3.100«. Čuvaji naj bi bili tisti, ki najpogosteje odkrijejo nezakonito ubijanje živali. So tudi tisti, ki v lokalnem okolju poznajo lovce in »tudi posameznike, ki obiskujejo lovišče«.
Poudarili so, da imajo ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali. Lovska zveza Slovenije je zato v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve »že usposobila 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije, letos bo za odkrivanje in preprečevanje nezakonitega ubijanja živali usposobila še dodatnih 25 policistov«.
Pravna podlaga
Kakšna pa so sploh pooblastila lovskih družin? V primeru kršenja pravil lahko izvedejo disciplinske postopke, »vse kršitve zakonodaje pa morajo prijaviti lovski inšpekciji in/ali organom pregona«. »V primeru pravnomočne sodbe se članu lovske družine odvzame lovsko izkaznico oziroma mu Lovska zveza Slovenije prekliče lovsko izkaznico, sankcije pa mu lahko izreče tudi lovska družina v skladu s svojimi pravili. Nezakonito pobijanje živali predstavlja hujšo kršitev, za katero se praviloma izreče sankcija izključitve iz lovske družine.«
Lovska zveza Slovenija evidenc o nezakonitem ubijanju živali ne vodi, saj za to nima pravne podlage. Jo pa ima policija.
Leta 2016 so zabeležili 50 kaznivih dejanj nezakonitega lova in jih preiskali 10 odstotkov. Leta 2017 so jih zabeležili 54 in jih preiskali 14, 8 odstotka. Leta 2018 so jih zabeležili 68 in jih preiskali 30,9 odstotka. Leta 2019 so jih zabeležili 46 in jih preiskali 15,2 odstotka. Lani pa 62 in jih preiskali 22,6 odstotka.
S pastjo niso seznanjeni
V zvezi z omenjeno objavo na Facebooku pa nimajo podatkov. »Znano pa je, da je lov na velike zveri (medveda in volka) v Sloveniji dovoljen pod posebnimi pogoji, ki so določeni v odločbah pristojnih institucij. Z aktivnostmi lovcev oziroma lovskih družin glede lova na velike zveri ali njihovega hranjenja oziroma krmljenja nismo seznanjeni, niti v zadnjem času nismo prejeli nobene prijave, ki bi se navezovale na nepravilnosti pri teh opravilih,« so nam povedali.
S pastjo za medveda, ki naj bi bila konec prejšnjega februarja nastavljena v Dobrepolju, niso seznanjeni niti na ministrstvu za okolje in prostor.
So nam pa pojasnili, da je medved »vrsta, uvrščena na seznam poglavja A priloge 1 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki v 5. členu določa, da je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali varovanih živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe. Ne glede na navedeno prepoved lahko Ministrstvo za okolje in prostor, med drugim zaradi selektivnega in omejenega odvzema nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 7. člena uredbe dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje ali poškodovanje živali živalskih vrst iz 5. člena te uredbe, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. V skladu z Uredbo se dovoljenje iz 7. člena te uredbe izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Strokovnemu mnenju mora biti priloženo še pisno stališče Zavoda RS za varstvo narave. Dovoljenje se v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge stranke. V primeru iz sedme alineje prvega odstavka 7. člena Ukrep odvzema živali iz narave (razen ptic) lahko sprejme tudi Vlada RS. V skladu s petim odstavkom 7. člena uredbe se lahko živali iz razreda sesalcev iz prvega odstavka 7. člena usmrti in odvzame iz narave na podlagi 7. člena te uredbe le na način, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lov. Trenutno je v veljavi dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom, ki ga je izdala Agencija RS za okolje, 2. novembra 2020, v katerem so določena območja, obseg in pogoji odvzema in velja do 30. septembra 2021.«
