Danes ženske nosijo vojaške in policijske uniforme, ne le učijo na osnovnih šolah, pač pa jih tudi vodijo, so zdravnice, znanstvenice, doktorice znanosti … Vse pogosteje nastopajo tudi na političnem parketu, bodisi kot poslanke, predsednice strank, ministrice bodisi na lokalni ravni kot županje. Na področju vodenja občin so ženske sicer še v veliki manjšini. V Sloveniji je danes 212 občin, v zgolj 22 občinah pa županujejo ženske (10 %). Območje Spodnjega Podravja, kamor po navadi prištevamo skupno 22 občin, pri tem izstopa. Naštejemo lahko štiri županje – županjo MO Ptuj Nuško Gajšek, županjo občine Majšperk Darinko Fakin, županjo občine Cirkulane Antonijo Žumbar, županjo v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darjo Vudler Berlak. Delež občin na območju Spodnjega Podravja, ki jih vodijo ženske, tako znaša dobrih 18 odstotkov.
Dejanske enako(pravno)sti med moškim in žensko še lep čas ne bo
Največjo občino na območju Spodnjega Podravja, Ptuj, svoj prvi mandat vodi Nuška Gajšek. Kot pravi, je dejstvo, da je ženska, na karierni poti ni oviralo. Podobno je navedla Darinka Fakin, ki že 20 let vodi občino Majšperk. Glede vprašanja o možnostih zaposlitve žensk županji delita mnenje, da pri zaposlovanju delodajalci vendarle dajejo več pozornosti znanju in kompetencam. »Res pa je, da so bila vodstvena in bolje plačana delovna mesta v preteklosti nekako 'rezervirana' za moške, se pa je to v zadnjih letih bistveno spremenilo,« je dejala Fakinova.
Županji prikimavata zgodovinsko pogojenim dejstvom, da so bili nekateri poklici obravnavani kot bolj »moški«, drugi bolj »ženski«, vendar se po njunem mnenju tudi ti stereotipi počasi porazgubljajo. »Želela bi verjeti, da za ženske ni ovir, in da če si dovolj močno želimo doseči zastavljene cilje, naredimo vse v tej smeri, da nam to uspe. Vem pa, da je včasih za to potrebnega veliko več truda, časa in naporov ter da dejanske enakosti še lep čas ne bomo dosegli, saj gre za številne izzive, tudi take, povezane s stereotipi,« je dodala Gajškova.
Tudi v 21. stoletju ženske za isto delo še vedno plačane manj
Kot že omenjeno, je eden ključnih dejavnikov za enakopravnost med spoloma finančna neodvisnost žensk. Slednja je močno povezana z delovnimi mesti, ki so ženskam dosegljiva, in s plačilom, ki ga prejmejo za opravljeno delo. Podatki Statističnega urada RS pričajo, da ženske, zaposlene v Sloveniji, ne glede na poklic prejmejo nižje plačilo za svoje delo. Najbolj sveži, začasni podatki Sursa za leto 2019 kažejo, da so bile ženske v povprečju kar 111 evrov (bruto) manj plačane. Pri tem pa gre omeniti tudi to, da uspejo redkeje kot moški poseči po delovnih mestih v najbolje plačanih poklicih. Zgolj dobra tretjina žensk zaseda delovna mesta v poklicih, ki veljajo za najbolje plačane. To so zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji.
Strokovnjakinje po 400 evrov manj kot strokovnjaki
Na drugem mestu najbolje plačanih poklicev naj bi bili strokovnjaki, v teh poklicih pa so ženske lani zasedale kar 60 odstotkov delovnih mest. Prav v teh poklicih je bila razlika v višini plač (v bruto vrednosti) najvišja – ženske so v povprečju prejele več kot 400 evrov manj kot moški. Najmanj razlik pri plačilu glede na spol je v uradniških poklicih.
Podrobnejša obravnava podatkov je razkrila zgolj štiri podskupine poklicev, kjer naj bi razlika v višini povprečne mesečne bruto plače šla v prid ženskam. To so gradbinci, razen električarjev (ženske so prejele okoli 100 evrov več plačila, vendar zelo verjetno ne kot gradbinke, ampak kot pisarniške uslužbenke), drugi uradniki in pisarniško poslovanje (okoli 250 evrov) ter uradniki v računovodstvu, knjigovodstvu, financah (116 evrov).
Realnost torej kaže dve pomembni dejstvi: večino delovnih mest v najbolje plačanih poklicih zasedajo moški, poleg tega moški v povprečju prejmejo boljše plačilo za svoje delo.
