Urban Ferčec je po študiju biokemije v Sloveniji magistriral iz imunologije na prestižnem Oxfordu, njegov prijatelj Matej Žnidarič pa končuje peti letnik medicine na mariborski medicinski fakulteti. Ni nujno, da bosta zdravila ljudi v ordinacijah, morda jih bosta »zdravila« drugače – tako, da jim bosta omogočala druženje. Ustvarila sta platformo Actimatch, ker želita povezovati ljudi s podobnimi zanimanji. Ne ponujata zmenkov, toda če boste s pomočjo njunega omrežja spoznali bodočo ljubezen, toliko bolje.
Skupaj sta gulila klopi in dosegala odlične ocene na Drugi gimnaziji Maribor, Urban je nekaj časa treniral nogomet, Matej pa po karateju presedlal na atletiko in plavanje. Šport ga še vedno pomirja, zato mora biti vsak dan na urniku vsaj uro gibanja. Urban teče, a večino časa zadnji dve leti posveča razvijanju platforme za druženje Actimatch. S programiranjem se že dolgo ljubiteljsko ukvarja, z Actimatchem pa sledi veliki želji ustvariti spremembo. Na to pot je pred osmimi meseci pritegnil tudi Mateja.
Štiriindvajset- in triindvajsetletnik izhajata iz lastnega življenja: »Smo generacija otrok, ki smo živeli z družabnimi omrežji, in v osnovni šoli, ko je med nas prispel Facebook, je to omrežje zadovoljilo naše potrebe – da se dogovorimo s prijatelji za pijačo, se družimo ... V tem obdobju pa so družbena omrežja postala leglo lažnih novic, ljudje dodajajo osebe, ki jih ne poznajo – vsak dan dobim vsaj sto prošenj za 'prijateljstva' piramidnih shem, ki mi ponujajo dodaten zaslužek. Dejansko na neki točki uporabnik, mlad ali star, sprevidi, da družbena omrežja ljudi odvračajo od družabnosti. Toliko je motenj, vsebin, da ne prihaja več do povabil na pijačo v resničnem času, in četudi se to kdaj zgodi, se še na pijači uporablja družbena omrežja in pogovarja preko njih,« razlaga Matej.
In prav to je želel Urban spremeniti. Ustvariti drugačno družbeno omrežje, kot je sedaj Facebook, ki bolj kot združuje, sedaj razdružuje in ustvarja kaos (neti spore, bombardira z oglasi, lažnimi novicami, ponuja zid, kamor lahko vsak prilepi kakršenkoli komentar želi …).
Stran od zaslonov
Seveda je koronavirus vse samo še poslabšal, pri svojih sovrstnikih opažata porast osamljenosti, mladi nimajo priložnosti spoznavati drugih ljudi. Trenutno druženja zaradi ukrepov ne spodbujata, a potrebo po spoznavanju novih ljudi je gotovo izrazilo 1700 ljudi, ki so si od konca decembra aplikacijo naložili. Za zdaj lahko to naredijo le lastniki pametnih telefonov z operacijskim sistemom android, čez dva meseca pa bo nared tudi za iOS.
Osrčje njune aplikacije je zemljevid, na katerem oseba ustvari dogodek in ga označi oziroma objavi. Če bi si, na primer, zaželeli kvartopirskega večera ali večera družabnih iger, to objavite v aplikaciji in želja po druženju se vam lahko hitro uresniči. Prav tako bodo lahko na takem zemljevidu vzniknili kulturni, glasbeni, športni dogodki – javni ali zasebni. »Z ekipo Actimatch bi radi zgradili skupnost ljudi, ki se družijo tudi stran od zaslonov. Radi bi jih motivirali za druženje v živo.«
Torej uporabljata tehnologijo zato, da se ljudje začno več družiti analogno. In to taki, ki vas bodo gotovo sprejeli s široko odprtimi rokami, ker imate podobne interese. Predvsem ciljata na ljudi od 18 do 35 let, a prihodnost takih omrežij, ko morebiti prerastejo na začetku zastavljene cilje, je lahko vznemirljivo nepredvidljiva, zato od Actimatcha ne bi rada odganjala nikogar.
Tudi male ribe imajo velike cilje
S kapitalom 1700 rednih uporabnikov optimistično jadrata proti cilju. Vsaj enemu izmed njih, saj stremita za prebojem v tujino, nato pa bi rada prenesla platformo še na splet in se približala Facebooku. »Tekmujemo z veliki ribami,« se zavedata, ampak to jima ne jemlje zagona. Postali so tretje najhitreje rastoče družbeno omrežje v Sloveniji po številu uporabnikov in številu dnevno aktivnih uporabnikov, glas o njunem projektu pa je povsem brez finančnega vložka dosegel že 600.000 Slovencev. Ko bosta pridobila investitorja, si torej obetata veliko več.
Urban in Matej sta pač iz takega testa, da pred podjetništvom ne počepneta sramežljivo, ampak vidita v njem izziv. »Pri ogromno projektih sem sodeloval, že od prvega letnika srednje šole naprej, ko sem s kolegi razvijal rešitve za medicinske probleme. Pred dvema letoma sem zmagal na slovenskem tekmovanju v podjetništvu in nato svojo rešitev predstavil v Parizu na svetovnem tekmovanju,« pripoveduje Matej, ki rad rešuje konkretne probleme, s katerimi se ljudje soočajo.
»Tudi zdravniki rešujejo težave ljudi – zdravstvene. In lahko rečemo, da naša ekipa prav tako rešuje zdravstveni problem. Kaj pa je osamljenost? Konkreten problem v današnji družbi, zaradi katerega smo izpostavljeni duševnim boleznim. O tem se malo govori. Se pa hitro predpišejo antidepresivi, in ta del medicine me strašno moti – takoj predpišemo zdravilo, namesto da bi vlagali v preprečevanje težave. Ne verjamem, da delamo v največje dobro. Ljudem bi morali na različne načine pomagati že prej.«
Podjetništvo ni samo v tujini
Podjetništvo v Mateju, s katerim smo se pogovarjali dlje kot z Urbanom, preprosto je. Na različne pojave v družbi se odzove z zanimanjem, spraševanjem, išče razlage, se izobražuje. »Slovenija je mehurček – življenje teče v ustaljenih tirnicah. V drugih državah veliko bolj spodbujajo podjetništvo med mladimi. Pri nas pa mladina od dijaških let naprej nima priložnosti razmišljati v tej smeri – cilj pri vsem so petice. Odličnih ocen sem imel milijon, moja povprečna ocena je bila pet, maturo sem opravil z odliko, dokazal sem, da imam tisti učbenik, ki se ga je bilo treba naučiti, v malem prstu. A se vprašaš: kaj osebno me žene? Od posameznika je torej odvisno, ali se bo odločil razmišljati o podjetniški poti. Razveselijo me uspešne zgodbe, kot je bila aktualna pametna ptičja krmilnica, za katero so na Kickstarterju zbrali štiri milijone evrov. Podjetništvo ni samo tujina, je tudi Slovenija in prav je, da se o tem govori. Zato se mi zdi lepo, da ste nama dali možnost, da se lahko predstaviva tudi v vaši reviji, da ljudje slišijo našo zgodbo. Smo zgolj 23-letni fantje, ki potrebujemo podporo in pozornost.« Mislita, da so na dobri poti.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
