Jani Moderndorfer (LMŠ) je v imenu predlagateljev kot neresnično označil Janševo trditev, da je delež umrlih med okuženimi s covidom-19 v Sloveniji boljši kot v nekaterih jedrnih državah EU. Kot je dejal, smo v Sloveniji "svetovni prvaki v tem, kako so starostniki umirali v naši državi". Od Janše pričakuje, da se za to opraviči in da ima "vsaj malo dostojanstva do umrlih in njihovih svojcev", saj so umrli zaradi neukrepanja vlade. "Prišel bo trenutek, ko se bomo pogovarjali tudi o tej odgovornosti," je še napovedal.
Poslanca SD Dejan Židan in Predrag Baković sta vladi med drugim očitala veliko zadolževanje in sporne kadrovske menjave v ključnih ustanovah, poslanec Levice Miha Kordiš pa je bil oster do vladnega spopadanja z epidemijo covida-19 v domovih za starejše. Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je kritičen do ukrepov področju mladih, izobraževanja in športa, njegova poslanska kolegica Jerca Korče pa je izpostavila, da med razpravo v dvorani ni bil prisoten ne Janša ne kateri od ministrov.
Poslanec SDS Branko Grims je stranke KUL označil kot "koalicijo sovraštva", ki da je odgovorna za razpihovanje nemirov in protestov ter nespoštovanje vladnih ukrepov. Na to je odgovorila predsednica SAB Alenka Bratušek, ki meni, da se ljudje ukrepov ne držijo zato, ker vladi ne verjamejo. V SAB, kot je dejala, ljudi vedno pozivajo, da je ukrepe treba spoštovati, a bi moral premier "to najprej povedati svojim ministrom".
Po oceni poslanke SMC Monike Gregorčič Koalicija ustavnega loka (KUL) ni v interesu državljanov in države. "Razvojne vizije ne prinaša, je pa v interesu nekih kapitalsko političnih, medijskih povezav, ki si zelo želijo da do sprememb ne bi prišlo," je dejala.
Aktualna vlada pa medtem dela dobro, je ocenilo več koalicijskih poslancev. Poslanec SDS Jure Ferjan je med drugim izpostavil osem protikoronskih zakonov, ki so po njegovih besedah eni boljših v EU in svetu. "Kar je najbolj pomembno, ukrepi delujejo," je še dodal. Poslanka NSi Tadeja Šuštar pa je izpostavila delovanje ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, ki je po njenih besedah od prvega dne mandata dejavno vključen v pripravo ustreznih ukrepov in nadzor v domovih za starejše, za oskrbo starejših pa se v njegovem mandatu namenja petkrat več sredstev javnih in evropskih sredstev od leta 2008.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je izrazil skrb nad močno razdeljenostjo družbe ter levimi in desnimi ekstremizmi. Robert Polnar, ki so ga izključili stranke, a ostaja član poslanske skupine DeSUS, pa je menil, da gre s tako zamišljeno in predstavljeno nezaupnico za diskreditacijo političnega prostora. Do konstruktivne nezaupnice je bil v kratki razpravi kritičen tudi poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.
Erjavec je poudaril, da bo izid glasovanja pokazal, kakšno državo in prihodnosti si želijo poslanci. "Demokracija ni zgrajena na avtoriteti, ampak na avtonomnosti vsakega državljana. In če tega ne bomo spoštovali, potem nismo na pravi poti," je dejal. Poudaril je tudi, da se danes ne odloča o tem, ali bo Karl Erjavec mandatar, ampak o tem, ali si želimo "normalno državo, kjer so neki normalni odnosi, kjer lahko ljudje pričakujejo neke predvidljive ukrepe, ne pa da se čez noč spreminjajo stvari".
V koalicijskih vrstah ob morebitnem neuspehu nezaupnice razmišljanja o rekonstrukciji vlade
V koalicijskih vrstah se tako nadejajo, da bo glasovanje o konstruktivni nezaupnici zanje ugodno. Če se bo to uresničilo, bodo vsem omogočili, da sodelujejo, je dejal vodja poslancev SDS Danijel Krivec. V tem primeru se utegne zgoditi rekonstrukcija vlade, pri čemer je vodja poslancev NSi Jožef Horvat poudaril, da je vse stvar koalicijskega dogovora. Izida glasovanja Krivec v izjavi za medije v DZ ni želel napovedovati, verjame pa, da bo rezultat ugoden.
Tudi o nadaljnjih korakih koalicije v primeru neuspeha konstruktivne nezaupnice se vodja poslanske skupine SDS še ni želel opredeljevati. "Pustimo se presenetiti. Po pustni sredi, ko zakurimo pusta, bo verjetno marsikaj bolj jasno," je dodal.
Konkretnejši je bil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki si želi, da bi se v primeru neuspeha nezaupnice koaliciji s podpisom sporazuma o sodelovanju pridružili poslanci DeSUS. Tako bi lahko po Horvatovem mnenju ohranili vse položaje, ki jih ima DeSUS v vladi in v DZ, sicer pa ne.
Po njegovih besedah spoštujejo odločitev stranke DeSUS glede izstopa iz koalicije, a stranka DeSUS je eno, poslanci drugo, je dejal Horvat. Dodal je, da so s poslanci DeSUS v zadnjem letu veliko naredili prav za upokojence. "DeSUS za upokojence največ doseže, če je v naši družbi, in to brez Erjavca," meni Horvat.
O očitkih glede neustreznega obvladovanja epidemije je Horvat dejal, da jim je težko za vsakega umrlega v epidemiji. "Težko pa nam je tudi poslušati očitke, da smo morilci," je pripomnil. Vladna koalicija si je prizadevala, da bi ublažili posledice epidemije, čim bolj preprečili širjenje okužb.
Po Horvatovih besedah bi bilo v primeru neuspeha nezaupnice pošteno, da naredijo rekonstrukcijo vlade. Pa ne zato, da bi si NSi želela neko dodatno funkcijo v vladi ali DZ, pač pa je ob tem spomnil, da je imela SMC ob oblikovanju vlade 10 poslanskih glasov, NSi pa sedem. Zdaj jih ima SMC osem, NSi pa po Horvatovih besedah zanesljivih sedem. Tako bi NSi pripadalo kakšno ministrstvo več, a to bo stvar dogovora predsednikov koalicijskih strank, je dodal Horvat.
Spomnil je še, da je bil Janez Poklukar, ki ga je premier predlagal za novega ministra za zdravje, eden od predlogov NSi. Po Horvatovih besedah pa so dogovorjeni, da ministrstvo za zdravje ne pripada nobeni od koalicijskih strank.
