Slovenska vlada se je v zadnjih dneh odločila, da ima dovolj tega, da je državljani ne prepoznajo kot najbolj sposobne vlade vseh časov, in je na družbenih omrežjih začela objavljati »svoje« dosežke. Pustimo ob strani pregovor, da se »lastna hvala pod mizo valja«. Še slabše je to, da se vlada kiti s tujim perjem oziroma z delom, ki so ga v resnici opravile pretekle vlade. Najbolj v oči bode prilaščanje zaslug za uspehe v gradbeništvu. Vemo namreč, da je pri gradnji birokratsko delo opravljeno mesece, preden se na gradbišču zasadi prva lopata in zmeša prva hruška betona. Trenutna vlada s Slovenijo v našem imenu upravlja manj ko leto dni in le težko si pripiše zasluge za katerikoli gradbeni projekt, ki se izvaja ta trenutek.
Varljiva statistika
Oktobra se je z deli na gradbišču v Gaberkah začela gradnja severnega dela tretje osi. Osnova za pričetek projekta pa leta 2012 izdana uredba vlade, ki jo je vodila Alenka Bratušek.
Vendar to promotorjev aktualne oblasti ni ustavilo, da se ne bi pohvalili z medletno rastjo gradbeništva za 18,4 odstotka, ki naj bi bila najvišja v Evropi. A statistični podatek brez razlage je bolj malo vreden. Lahko pa mu ob bok postavimo še nekaj podrobnejših kazalcev, ki kažejo pravo sliko na področju gradbeništva. Po podatkih statističnega urada je bilo lani, ko je večino leta uradovala sedanja vlada, izdanih 5792 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je šest odstotkov manj kot v 2019. Na žalost število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe pada četrto leto zapored in bi na tem področju tudi prejšnje vlade težko pohvalili.
Projekti prejšnjih vlad
Statistika nadalje kaže, da število gradbenih dovoljenj upada tako za stanovanjske kot nestanovanjske stavbe, zato se poraja vprašanje, od kod prihaja ta silovita rast, s katero se hvali vlada. Odgovor je dokaj preprost: projekt izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom in izgradnja druge cevi predora Karavanke. In ne dvomite, tudi s tema dvema projektoma se je ta konec tedna uspelo pohvaliti vladi Janeza Janše, čeprav ne ta ne njen minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z obema nista imela dejansko nič. Ob tem, ko je vlada na twitterju objavila sliko gradbišča pod vznožjem Karavank, je zapisala še: »Po vseh zapletih v preteklosti se je izkop druge cevi predora Karavanke avgusta 2020 končno začel.« Zapisano bi lahko brali, kot da so prejšnje vlade poskrbele za zaplete, sedanja vladajoča garnitura pa za instantno rešitev. A gre za ustvarjanje napačnega vtisa, saj so bile birokratske ovire odstranjene že konec leta 2019, turško gradbeno podjetje pa bi z deli lahko začelo že spomladi, a jim je račune prekrižala epidemija, zaradi katere so imeli težave pri dobavi materiala in delovne sile. Vlada se je pohvalila še z nadgradnjo železniškega predora Karavanke, ki se je začela lansko leto in za katero je bilo vse potrebno prav tako že pripravljeno v času preteklih vlad. Tudi začetek del na tretji osi na območju Koroške naj bi bila, kot kaže, zasluga sedanje vlade, čeprav so pogajanja o trasi ter projektiranje in načrtovanje potekali leta in leta.
Zbadljivi komentarji
Dela v predoru Karavanke bi se morala začeti že leta 2018, a se je zapletlo zaradi številnih pritožb na izbiro izvajalca. Državna revizijska komisija je postopke zaključila konec leta 2019 v času vlade Marjana Šarca.
Dopuščamo možnost, da je vlada z objavami želela pohvaliti tudi delo svojih predhodnikov in predhodnic, na primer Alenke Bratušek, ki je bila v prejšnji sestavi ministrica za infrastrukturo, a zakaj potem tega niso zapisali? Tovrstno trkanje po prsih so s sočnimi komentarji pospremili tudi uporabniki družbenih omrežij. Eden od komentarjev, ki dobro povzame takšno hvalisanje, je: »Fotr se je matru z obnovo avta. Pet let ga je popravlu. Iskal dele. Skor mu je ratal. No, zdej sem pa jaz gume zamenu in je obnovljen. Obnovu sem avto. Dosežki.« Drugi uporabniki pa niso pozabili izpostaviti še enega dosežka, zagotovo najpomembnejšega. V številu presežnih smrti v starostni kategoriji starejših od 85 let smo na žalost krepko vodilni. A ta podatek se kot vse neuspehe pri obvladovanju epidemije vztrajno minimizira in relativizira oziroma se za neuspeh krivi druge: od političnih nasprotnikov do medijev.
Kaj je dosežek?
Glede na objave na družbenih medijih vlada med svoje omembe vredne uspehe šteje še: predlog spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, predlog, da bi posodobili železniško infrastrukturo, odobrili so EU-sredstva za Univerzo v Mariboru in Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični … Ob vseh teh »uspehih« ostajamo rahlo zmedeni. Kako je dosežek, da nekomu odobriš sredstva, ki niti ne bodo šla iz slovenskega proračuna? Kako je dosežek že to, da zgolj nekaj predlagaš, in kako je dosežek, da si pripravil zakon? Če se bo lastna hvala še naprej razvijala v tej smeri, bomo nekega dne lahko prebrali na družbenih omrežjih, da je dosežek, ker je vlada prišla na delo.
