Vlada Janeza Janše je nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve.
Preiskovalna komisija preverja politično odgovornost vpletenih v pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je bil v številnih predkazenskih in kazenskih postopkih, a na koncu ni bil obsojen. Člani komisije so želeli o tem med drugim zasliševati tožilce in sodnike.
Ustavno sodišče je v sredo sporočilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo. Obenem je razveljavilo akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih.
Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Dejan Kaloh (SDS) je v odzivu na ugotovitev ustavnega sodišča, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi neskladna z ustavo, opozoril na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2000, v kateri je navedeno, da zakon in poslovnik nista v neskladju z ustavo. Tako naj bi ustavno sodišče po njegovih navedbah povozilo lastno sodno prakso, vendar to ne drži.
Preiskovalna komisija ne sme poseči v načelo delitve oblasti
Presojo ustavnosti omenjenega zakona in poslovnika sta leta 2000 sodišču predlagala nekdanja sodnika v stečajnem postopku glede podjetja Elan in priči v takratni parlamentarni preiskavi o sumu zlorabe javnih pooblastil pri poslovanju tega podjetja Vojko Pintar in Anton Šubic.
Ustavno sodišče je sicer odločilo, da zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi nista v neskladju z ustavo, a je ob tem zapisalo, da preiskovalna komisija pri svojem delu ne sme poseči v načelo delitve oblasti. »Predmet parlamentarne preiskave ne more biti zakonitost in primernost posamičnih sodnih odločb ter sodnih postopkov, sodniki pa v postopku parlamentarne preiskave ne morejo biti zaslišani o vprašanjih, ki so bila predmet odločanja v sodnem postopku,« je o ugotovitvah ustavnega sodišča 26. junija leta 2000 poročala Slovenska tiskovna agencija.
Kot je v tiskovnem sporočilu takrat poudarilo ustavno sodišče, je bistvena ugotovitev, da postopek parlamentarne preiskave ni sodni, in zato tudi ne kazenski ali »kvazi« kazenski postopek.
Preiskovalna pristojnost parlamenta služi kot pomoč pri izvrševanju zakonodajne funkcije, njena teža v parlamentarni demokraciji pa je po navedbah ustavnega sodišča v razjasnitvi dogajanj s področja odgovornosti vlade.
Zaslišanje sodnikov leta 2019 preprečilo ustavno sodišče
Glede na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2000, na katero se sklicuje Kaloh, je tako nenavadna tudi njegova ugotovitev, da se je parlamentarna preiskava od samega začetka izvajala v mejah ustavnih pristojnosti in pristojnosti preiskovalne komisije. Zaslišanje sodnikov in tožilcev je namreč preiskovalni komisiji z začasno odločbo konec leta 2019 preprečilo ustavno sodišče.
Pobudo za ustavno presojo so podali generalni državni tožilec Drago Šketa, vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče.
Preiskovalno komisijo je takrat vodil tedanji poslanec SDS Žan Mahnič, ki je danes zaposlen kot državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Med pristojnosti predsednika preiskovalne komisije očitno po oceni SDS spada tudi enačenje ustavnih sodnikov z mafijo, ko stranki ni po godu odločitev najvišjega slovenskega sodišča. »Mafija je zaščitila mafijo,« je začasno prepoved zaslišanja sodnikov novembra 2019 komentiral Mahnič.
