Nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je nocoj uradno sprejel položaj italijanskega premierja, so sporočili iz urada italijanskega predsednika Sergia Mattarelle.
73-letni finančnik je Mattarelli predstavil tudi svojo ministrsko ekipo, ki bo predvidoma prisegla v soboto ob 12. uri, so še navedli v predsednikovem uradu.
Draghi je položaj italijanskega premierja sprejel, potem ko si je v zadnjem tednu na pogovorih o oblikovanju vlade zagotovil široko podporo med italijanskimi parlamentarnimi strankami. Podpirajo ga stranke od levice do skrajne desnice. Kot zadnji so mu v četrtek podporo izrekli še v največji stranki v parlamentu Gibanje pet zvezd.
Predsedniku republike je na današnjem srečanju predstavil tudi svojo ministrsko ekipo, v kateri je več ministrov dosedanje vlade, ki jo je vodil pravnik Giuseppe Conte.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Zunanje ministrstvo bo tako še naprej vodil Luigi Di Maio iz Gibanja pet zvezd, notranja ministrica pa bo še naprej Luciana Lamorgese. Na položaju zdravstvenega ministra ostaja Roberto Speranza.
Do menjave bo med drugim prišlo na ministrstvu za gospodarstvo. Vodil ga bo Daniele Franco, ki je trenutno namestnik guvernerja italijanske centralne banke.
Pred predsednikom države bo nova ministrska ekipa prisegla v soboto ob 12. uri. V začetku prihodnjega tedna pa bo predvidoma sledilo še potrjevanje v poslanski zbornici in senatu. Tam zaradi široke podpore ni pričakovati težav.
Od Draghijeve vlade se pričakuje pospešitev cepljenja proti covidu-19 in priprava načrta za gospodarske reforme v povezavi z evropskim skladom za okrevanje. Italija je v pandemiji covida-19 močno prizadeta, saj se sooča z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni, bolezen pa je zahtevala že več kot 92.000 življenj.
Država je brez polno delujoče vlade že skoraj mesec dni, potem ko je razpadla druga Contejeva vlada. Politično krizo je sprožil nekdanji italijanski premier in predsednik stranke Živa Italija Matteo Renzi z izstopom svoje stranke iz vlade sredi januarja zaradi nestrinjanja glede porabe 220 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje po pandemiji.
