V Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da mediji poročajo v času krize, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, poročajo predvsem o težavah zdravstvenega sistema v bolnišnicah, ne pa tudi o težavah osnovnega zdravstva. "Ko NIJZ ne zmore več, se naloga spremljanja okužb naloži družinski medicini. Ko bolnišnice ne zmorejo več, pozivajo zdravnike od drugod. Ko dela ne zmorejo več družinski zdravniki, se sistem sesuje. To se še ni zgodilo. Kajti oni ne morejo poklicati nikogar več. So prva linija pomoči na različnih deloviščih," je na današnji novinarski konferenci povedala Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Večina brisov je odvzeta v osnovnem zdravstvu, je nadaljevala, kjer delujejo covid ambulante. Delajo tudi v domovih starejših občanov ter domovih pacientov in v okviru nujne medicinske pomoči.
Iskanje prostih postelj za bolnike s covidom-19 ni urejeno na način, da bi delo družinskim zdravnikom olajšalo, je poudarila. "Najbolj ekstremne zgodbe, ki prihajajo, so take, da se pacienta dejansko pelje na en krog po Sloveniji. In to pacienta, ki je prizadet, ki rabi hospitalizacijo."
Družinski zdravniki po njenih besedah poročajo, da praktično ne poznajo več rednega delovnega časa. Nemalo je takih, ki delajo tudi voluntersko.
V zbornici se sicer pripravljajo tudi na volitve predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. S Čebašek-Travnikovo se bosta pomerili infektologinja Bojana Beović in predsednica sekcije domskih zdravnikov Tanja Petkovič. Volitve bodo potekale 17. novembra, izvedene pa bodo prek pošte. V sredo pa bodo kandidatke svoja stališča prestavile tudi na soočenju.
Čebašek-Travnikova je v nadaljevanju dejala tudi, da so bili ukrepi NIJZ in ministrstva za zdravje večinoma sprejeti brez dogovora z osnovnim zdravstvom. Zbornica ni bila vključena v svetovalno skupino, je pa tja poročala o težavah. Ena osnovnih težav je, da zdravniki osnovnega zdravstva niso dovolj slišani, je poudarila. Številk o okuženih zdravstvenih delavcih ne dobijo, zato Zdravniška zbornica Slovenije zbira svoje podatke. Objavili jih bodo ta teden.
Obregnila se je tudi ob navodila ministrstva za zdravje. Dejala je, da morajo ta biti kratka in enostavna, sprememba pa naj se naredijo le, "ko pride do bistveno novih okoliščin". Temu je pristavila, da prekomerne obremenitve vseh zdravstvenih delavcev ne smejo zlorabljati za konflikte med primarnim in sekundarnim zdravstvenim sistemom.
Trkajo jim na okna
Dotaknila se je tudi razmer v zobozdravstvu. Nekateri zavodi pričakujejo, da bodo zobozdravniki opravili toliko storitev, kot je bilo sklenjene pogodbe z ZZZS, je dejala. To ni mogoče, je poudarila in dodala, da ni mogoče niti, da se jih obremenjuje z nadurami in dežurstvi, da bi »pridelali« potrebne točke. Dejala je tudi, da nadzorniki ZZZS nenajavljeni obiskujejo njihove ambulante, vstopajo mimo določenih pravil, »jim trkajo na okna«, kot da pregledujejo, če res delajo.
Pomanjkanja zaščitne opreme sicer praktično ni, opreme pa naj bi bilo dovolj tudi na tržišču. Je pa opozorila, da bi lahko na to vplival tudi priporočeni način uporabe.
Dosegljivost
Po informacijah Zdravniške zbornice Slovenije so pacienti sprejeli, da morajo biti iznajdljivi pri naročanju pri osebnem zdravniku in da telefon ni edini kanal, ki jim je pri tem na voljo. Pritožb zato po njihovih podatkih več ni. Izvajajo pa tudi seminarje, na katerih zdravnike seznanjajo z možnostmi, ki jih nudi telemedicina. Zdravniki in drugo osebje se na tem področju intenzivno usposabljajo, je še dejala.
