V vsakodnevni poplavi črnih, ne prav obetavnih informacij, na plan vzniknejo tudi take, ki nas spomnijo, da se nova bolezen nečesa ni dotaknila in okrnila – človečnosti in sočutja.
Oboje je sploh močno izraženo med zaposlenimi v domovih za starejše, ki skrbijo za naše starše in stare starše. Eno je jasno; če kam iti po navdih, ga bomo po domovih, v katerih biva okoli 19.000 starejših Slovencev, zagotovo našli.
Vsaka lepa gesta šteje
Da je mogoče ohraniti dobro voljo in nasmeh na obrazu tudi zdaj, dokazujejo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki je eden od domov, nad katerimi se je koronavirus najbolj znesel. Direktorica doma Gordana Drimel pravi, da vlagajo res izjemen trud v skrb za stanovalce, v to, da so dobro negovani in oskrbljeni, ter v zagotavljanje lepega vzdušja. »V današnjih časih je treba iz vsake priložnosti črpati vse najboljše in v vsakem trenutku iskati veselje. To nam vsem skupaj daje moč, še posebno našim stanovalcem, da iz teh negotovih časov pridemo s čim manj negativnimi posledicami,« je dejala Drimlova.
Izpostavi, da šteje vsaka lepa beseda, stisk roke in druge pozitivne geste, ki jih namenjajo drug drugemu. Opaža, da so se stanovalci v tem času še bolj povezali, se med seboj podpirajo in si pomagajo. Sicer pa zelo veliko ustvarjajo; kaj dobrega skuhajo in slastnega spečejo, velikokrat zaigra tudi harmonika. »Naša pomembna naloga je, da poskušamo nadomestiti, kar najbolj pogrešajo – svojce, tako jim pomagamo, da se z njimi povežejo s telefonskimi in videoklici. Moram pa izpostaviti še, da stanovalci zelo sledijo in spremljajo dogajanje, zato lažje sprejemajo navodila in so potrpežljivi bolj, kot smo pričakovali,« izpostavi.
Nič ni samoumevno
»Zaposleni, stanovalci in svojci smo bili brez priprave postavljeni pred izjemno težko izkušnjo. Ta realnost nas je naučila tudi, kako lepo smo se imeli pred njo, kako bogate programe, medgeneracijska druženja in povezave s svojci smo imeli. Ti časi so nas veliko naučili. Med drugim, da ni nič samoumevno, da smo zelo ranljivi. Vendar se ne damo. Pogumno zremo v prihodnost, drug drugega spodbujamo in se neskončno veselimo časov, ko bo spet vse po starem. Že delamo načrte, kaj vse bomo počeli takrat,« je optimistična direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah.
Covid in Korona
»Pa ne pozabite napisati, da je tudi lepih prigod, trenutkov kar nekaj. Naj omenim podporo številnih ljudi; z nami je bila v časih, ko smo se soočali z res velikim številom okuženih, praktično celotna Slovenija, ki nas je bodrila, spodbujala in pomagala na različne načine. Številni so nam pošiljali pisma podpore, glasbeniki so stanovalcem peli in igrali pod okni, za nas so snemali videoposnetke z lepimi mislimi, glasbenimi željami. V najhujšem je ostalo tudi nekaj časa za humor. Tako sta v času epidemije naša hišna ptička končno dobila ime. Zaposleni so ju poimenovali Covid in Korona. In vse to so stvari, ki so nas držale pokonci,« Gordana Drimel sporoča s ponosom in hvaležnostjo.
Posnetki, ki ti polepšajo dan
Veliko pozornosti temu, kako se počutijo stanovalci, dajejo tudi v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Tamkajšnja direktorica Ana Petrič nam pove, da poskušajo starejše, ki bivajo pri njih, razvedriti in zamotiti na vse možne načine tako njihove terapevtke, inštruktorice kot socialne delavke »in prav vsak zaposleni na svoj način. Mislim, da nam za zdaj uspeva. Ta čas bomo prebrodili skupaj, z zavedanjem, da si moramo pomagati in iskati dobre rešitve,« je povedala Petričeva. »Zelo nam pomagajo tudi svojci, ki so zainteresirani za videoklice, telefonske pogovore, elektronsko in navadno pošto. Nekateri pošiljajo tudi kratke pozitivne videoposnetke,« razlaga.
Pri obvladovanju situacije in k boljšemu zagotavljanju varnosti jim zelo koristijo hitri testi, ki jih opravijo med čakanjem na običajne teste. »Izkazalo se je, da smo z njihovo pomočjo marsikaj uspešno zajezili, saj je čas pri virusu eden ključnih dejavnikov. Je pa pri vseh teh številkah verjetno preveč optimistično pričakovati, da bi se okužbam popolnoma izognili. Zato je pomembno, da smo dobro pripravljeni na najhujše. Zavedamo se, da moramo biti dosledni, natančni in previdni. Doumeli smo, da okužbe med stanovalce nihče ne vnese nalašč. Verjetno živeti z zavedanjem, da si nekoga okužil, ni lahko, in stigme bo precej. Zato brez obsojanj, kajti podporo potrebujemo vsi,« poudarja Ana Petrič.
Razkuževalna postaja
Zanimiva pridobitev doma v Notranjih Goricah, ki jo s pridom uporabljajo, je osebni dezinfekcijski prehod. »Z njim je mogoče povečati varnost oziroma preprečiti vnos virusa v dom na predmetih in oblačilih. V DEOS Centru starejših Notranje Gorice in Horjul ga uporabljajo predvsem za dezinfekcijo vozičkov, kovinskih predmetov in tako dalje. Stanovalci, svojci in zaposleni prehod pohvalijo, saj je bil prvotno nabavljen za zaposlene in obiskovalce, izkazalo pa se je, da je uporaben tudi za večje predmete, ki jih je težje očistiti,« pojasni direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice.
Mama in sin
Tudi pri njih niti v tem času lepih, celo ganljivih prigod ni manjkalo. »Sama jim pravim zgodbe našega vsakdana, ker se vsak dan zgodi kaj takega, da dobim kar cmok v grlu. Naj bodo to ganljivi zapisi svojcev, ki svojim staršem in nam zaposlenim pošiljajo pisma podpore, ali varna snidenja, ki jih organiziramo, da kljub vsemu ne pozabimo na socialni vidik in dejstvo, da vsi hrepenimo po bližini, drobnih pozornostih, zato je tudi to treba omogočiti,« pravi.
Eno od varnih srečanj so imeli pred dnevi; potekalo je prek stekla, in je vse še posebno ganilo. »Osebno se me je dotaknil dogodek, ko je na svoj 60. rojstni dan sin obiskal mamo, našo stanovalko, in ji napisal pismo o tem, kako je ponosen nanjo, in ji ga nato položil na steklo, da ga je lahko prebrala,« nam je predstavila čustveno srečanje. Na koncu Ana Petrič poudari še, da se v njihovem in drugih domovih še kako zavedajo, da je treba bivanje za stanovalce, kolikor je le mogoče, »narediti dobro in čim manj stresno, kljub vsemu, kar se dogaja«.
Velike spremembe
Tudi v Domu starejših občanov Ljutomer po besedah direktorja Tomislava Nemca sledijo zelo strogim ukrepom in omejitvam, ki seveda vplivajo na gibanje stanovalcev in družbene stike. »Zelo se trudimo, da bi v domu vse to na prilagojen način čim bolj nadomestili. Skrb za telo, gibanje, tukaj sta zelo pomembni fizioterapija in delovna terapija, največ izvajamo po sobah, individualno. Terase v nadstropjih smo zasteklili ter vanje namestili naprave za individualno vadbo,« je opisal dogajanje. Individualno stanovalce vodijo tudi na sprehode, z njimi telovadijo, dajejo pa jim celo prehranske dodatke za krepitev imunskega sistema, razlaga Nemec.
Močno se trudijo tudi s socialna oskrbo, pri kateri so zelo spremenili pristope. »Z videopovezavami, vsakodnevnimi obiski in individualnimi pogovori o počutju in potrebah poskušamo svojim stanovalcem nadomestiti stik z okoljem, ki ga pogrešajo. Poskušali pa smo, vsaj skozi poletje in dokler je to možno zunaj, na prilagojen način negovati tudi svoje tradicionalne dogodke, kot so kulturni nastopi, peka kostanja, razne igre in drugo. Iščemo in razvijamo nove pristope, vse to je izziv za stroko. Ključni so usposobljeni kadri. Veliko nam pomaga socialna gerontologinja, animatorji in javni delavci, ki jih financiramo z dodatnimi sredstvi pristojnega ministrstva,« poudarja.
Nova realnost
Naš sogovornik ugotavlja, da je pomembno »pozabiti« stare navade in osvojiti ter ponotranjiti nove, novo resničnost. »Zdaj velika večina zaposlenih veliko bolj razume temeljno sporočilo kakovosti, ki je delati natanko tako, kot je opredeljeno v navodilih, kot so zahteve. Covid-19 ne pozna odpustkov, je kot lakmusov papir, ki pokaže na šibke točke sistema in kaznuje najmanjša neskladja. Kakovost se začne in konča pri zavedanju zaposlenih.«
Tudi njih (na)polnijo prijetni dogodki, nemalokrat so čustveni, kot je izpolnitev želje eni od njihovih stanovalk, ki je po treh letih vendarle videla in spregovorila z vnukinjo, ki živi v Grčiji. Dom jima je namreč omogočil, da opravita videoklic. »Obe sta bili ganjeni in na neki način hvaležni okoliščinam, saj se zelo verjetno sicer ne bi videli.«
Tudi sicer so stanovalci navdušeni nad možnostmi tehnologije in so prevzeti nad tehniko, ko izvejo, da se s svojci, čeprav niso z njimi v sobi, lahko tudi gledajo, medtem ko z njimi govorijo. »Take in podobne zgodbe predstavljajo svetlo točko. Bo pa sicer kar držalo tisto, kar pravi pregovor, da je v vsem slabem tudi nekaj dobrega,« je še svoje misli zaključil direktor Doma starejših občanov Ljutomer.
