Ob državnem prazniku je Zorčič v poslanici spomnil, da reformacija predstavlja kulturno, versko in duhovno rojstvo slovenskega naroda. "Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir," je zapisal.
Delo protestantskih piscev je Zorčič ocenil kot izjemno. "Njihova dediščina na nas ter na prihodnje rodove polaga veliko odgovornost za ohranitev našega jezika, kulture in narodne identitete," je še dodal.
Z gibanjem, ki ga je 31. oktobra 1517 začel Martin Luther, ko je na vrata wittenberške cerkve pritrdil 95 tez proti odpustkom, se ni začela le verska prenova, je zapisal Zorčič. "Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti," je poudaril v poslanici.
Dodal je, da smo Slovenci takrat pokazali, da spadamo med napredno misleče narode in smo se pripravljeni premakniti iz ustaljenih življenjskih navad ter narediti korak naprej vedno, ko to od nas terja zgodovinski trenutek.
Na idejah protestantizma se je razvijal slovenski jezik, na njih je nastajala slovenska kultura, literatura in se krepila narodna zavest, je še zapisal Zorčič.
