V Sloveniji, ki je dolgo veljala za državo z dobro epidemiološko sliko, se je v preteklih tednih krivulja okužb obrnila krepko navzgor.
Po še enem rekordnem dnevu po številu okužb je vlada sprejela kopico ukrepov, ki so začeli veljati danes. Omejitve se med drugim nanašajo na strežbo in zbiranje do deset ljudi javno in zasebno z izjemo verskih obredov in porok ter nekaterih prireditev. Gre za tako imenovani drugi paket iz tako imenovane oranžne faze. Ob poslabšanju stanja se aktivira tretji paket, ki omogoča zapore posameznih občin, zaprtje gostinskih lokalov in športnih dvoran ter ustavitev nenujnih zdravstvenih storitev. Če se krivulja okužb kmalu ne obrne navzdol, pa načrt ukrepov predvideva prehod v rdečo fazo. Po premierjevih besedah se ta aktivira, »če bi število okuženih preseglo 140 na 100.000 prebivalcev v 14-dnevnem obdobju in bi bilo v bolnišnicah več kot 250 bolnikov, od teh več kot 50 na intenzivni negi«. V tem primeru bi bila ponovno razglašena epidemija in bi v veljavo stopili podobni ukrepi kot spomladi.
Trenutne številke ne obetajo nič dobrega, kljub splošnemu poslabšanju epidemioloških razmer po večini evropskih držav so viri okužb večinoma lokalni, le dva sta bila uvožena iz tujine. Zaskrbljen je tudi direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman, ki je dejal: »Če bi danes uvedli izredno stroge ukrepe, ki bi uspeli krivuljo obrniti navzdol, bi ta efekt doživeli čez 10 do 14 dni. Takrat se pričakuje, da se bo potrebovalo 200 bolniških postelj, ki jih v tem trenutku še nimamo, konec meseca, če se krivulja ne bo obrnila navzdol, pa 300 bolniških postelj.«
Kako smo prišli sem?
Ko je spomladi izbruhnil prvi val epidemije, je bila zgodba, ki smo jo poslušali iz vladnih soban, zelo jasna. Vse, kar je šlo narobe, je bila krivda prejšnje levosredinske vlade, ki naj bi podcenjevala nevarnost novega koronavirusa, prepozno zaprla mejo z Italijo, okuženim zdravnikom dovolila delo v bolnišnicah, nezakonito razglasila epidemijo in pozabila kupiti zaščitno opremo. Občasno se je zdelo, da v državi pred 13. marcem, ko je prisegla tretja Janševa vlada, ni delovalo nič. Od državnega načrta ob razglasitvi epidemije, ki naj bi bil zastarel, do uradniške administracije, po Janševi oceni »celo slabše od tiste, ki smo jo podedovali kot Demosova vlada«.
S političnega stališča je bilo to zelo prikladno. Vse napake so lahko v SDS pripisali dediščini prejšnje vlade, čeprav sta bili v njej dve stranki prejšnje koalicije (SMC in Desus). Za vse dobre stvari so pobrali zasluge.
Se še spomnite »zmage nad epidemijo« in vojaških letal?
Preletu vojaških letal, s katerim je vlada zaznamovala »zmago nad epidemijo«, je sledilo poletje navideznega miru. Vlada je dobila skoraj tri mesece časa za pripravo na jesenski »ples z virusom«, saj je bilo jasno, da slovensko gospodarstvo še ene karantene ne bi moglo preživeti.
Toda v tem času je izgubila osredotočenost. Glavnino energije je usmerila v propagiranje spletne aplikacije za ugotavljanje okuženih, ki jo je predstavljala kot nekakšno čudežno rešitev za vse tegobe. Medtem je število postelj za intenzivno zdravljenje odraslih (ICU) ostalo enako kot aprila. Zatikalo se je z mobilnimi enotami za pobiranje brisov. Propadla sta dva razpisa za nabavo zaščitne opreme za zdravstvene ustanove, ki ju je zavod za blagovne rezerve objavil julija.
Vlada je odprla mejo s Hrvaško, počakala, da Jelko Kacin počisti svoj bazen na Krku, in jo nato čez noč zaprla. Takrat je bilo v državi »le« 370 aktivnih primerov okužbe, danes jih je sedemkrat več. Ukrepe je bilo vse težje razumeti. Ljudje so se lahko množično zbirali na Brezjah, ne pa na športnih prireditvah. Medtem ko so šole ostajale brez jasnih navodil, je resorna ministrica dijakom sporočala, naj se ne poljubljajo. Milan Krek, šef Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je po fiasku na eni od novinarskih konferenc poleti izginil iz javnosti.
Epidemija se zlorablja za politične cilje
Cesar je zdaj gol. Resnica je, da je država novi val epidemije (spet) pričakala nepripravljena, le da je Janševa vlada zdaj vedela, kaj jo čaka. Prav zato mora zdaj za stanje, v katerem je Slovenija, spet najti krivca.
To bo vse prej kot lahko. Predsednik iste vlade, ki si je spomladi pripenjala zasluge za »zmago nad epidemijo«, je včeraj odgovornost za novo bitko z virusom prevalil na vse prebivalce Slovenije. »Pred nami je čas, ko se bomo kot družba stehtali, sicer bomo prisiljeni v ukrepe, ki imajo ekonomsko in socialno ceno, česar pa si nihče ne želi,« je dejal Janša. Pri tem je pozabil, da se je slovenska družba enkrat že »stehtala« – v marcu in aprilu, ko je pokazala izrazito mero discipline, šla skupinsko v karanteno in ostala doma.
Zakaj tej oblasti ni mogoče zaupati
V boju proti epidemiji bi moralo biti ključno orožje – zaupanje. Slovenija ima težavo, ker SDS ni mogoče zaupati, saj oblast tudi v teh razmerah izkorišča za lastne cilje. V tem položaju nam ostane le državljanska odgovornost. Ne le da nosimo maske in se držimo ukrepov za dobro vseh nas, tej oblasti je vedno znova treba postavljati meje. V nasprotnem primeru se lahko nekega dne zbudimo v Sloveniji, ki bo precej drugačna kot danes. In to ne zaradi virusa.
