Vlada je predlog petega protikoronskega zakona sprejela na dopisni seji prejšnji torek. Prenehanje veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige (ZECK) predvideva 127. člen, ki govori o prenehanju veljavnosti z epidemijo povezanih zakonov in odredb.
Kot piše v besedilu leta 2014 sprejetega zakona, so temeljna načela ZECK zaščita slovenske knjige kot javne dobrine posebnega kulturnega pomena, maksimalna in enakopravna dostopnost slovenske knjige, enakost kupcev knjig, ki lahko v obdobju, ki ga predpisuje zakon, določen knjižni naslov kupijo po enaki ceni ne glede na način in kraj nakupa ter načelo prirejenosti interesov vseh deležnikov v knjižni verigi, tako da so avtorji, založniki, knjigotržci, knjižnice in končni kupci v optimalnih medsebojnih razmerjih.
Brez predhodne analize
Kot je za STA zapisala Renata Zamida, se ZECK ukinja skrit v sveženj protikoronskih ukrepov, brez kakršnekoli predhodne analize, ki bi odločitev utemeljevala, posvetovanj z založniško in knjigotrško panogo in seveda z Jak, ki je zakon v vsem tem času izvajala in tudi zbirala vse podatke o novih izidih in njihovih cenah. Iz te zbirke je številne metapodatke črpal tudi COBISS, saj sta bazi povezani. Način ukinitve je po njenih besedah milo rečeno čudaški kot tudi dejstvo, da Jak kot izvajalka zakona o tem ni vnaprej obveščena.
Kakšen učinek je izvajanje zakona od njegove uveljavitve leta 2014 imelo, je sicer nemogoče oceniti, saj je umanjkala analiza, ki naj bi jo po zakonski določbi v ZECK opravilo ministrstvo za kulturo, meni direktorica Jaka. Zakon je bil, podobno kot v drugih državah, uveden z namenom zaščite predvsem zidanih knjigarn pred prekomernimi, diskontnimi popusti drugih trgovcev - tudi spletnih. Ker je slovenski ZECK predvidel (pre)številne izjeme, bi bila poglobljena analiza učinkov zelo dobrodošla, da bi lahko ocenili delovanje zakona, vsekakor pa rešitev ni njegova ukinitev čez noč, je prepričana.
"Kako in kdo bo ukinitev zakona izkoriščal, se bo verjetno kmalu pokazalo v praksi, verjamem pa, da založnike pri oblikovanju cen vodi skrben premislek in da (pre)veliko zniževanje cen knjižnim novitetam ni v interesu nikogar na založniško-knjigotrškem področju, skratka da bo pretehtala neka zdrava pamet, ki bo onemogočala neke diskontne razprodaje novitet ter ohranjala trg v ravnotežju in privlačnost (predvsem) zidanih knjigarn, tudi manjših. Kakega vidnega vpliva na bralno kulturo in kulturo kupovanja knjig skozi to sicer ne pričakujem," je sklenila.
"Založniki naj imajo pravico do svobodnega oblikovanja cen svojih knjižnih produktov"
Na ministrstvu za kulturo so za STA pojasnili, da je ZECK že v zakonodajnem postopku sprožal vrsto polemik, Agencija o varstvu konkurence je nanj podala več pripomb, ki so se je v zadnjih šestih letih od uveljavitve zakona izkazale za utemeljene.
Želeni javni interes, ki ga je zagovarjal takratni predlagatelj, se lahko po mnenju ministrstva doseže tudi na druge načine, ki v manjši meri posegajo v tržne razmere, in sicer takšne, ki udeležencem na trgu prodaje knjig ne nalagajo omejitev, ki niso nujne za dosego navedenega cilja. "Menimo, da aktualni ZECK prekomerno posega tako na učinkovito konkurenco na trgu kot tudi v svobodno gospodarsko pobudo udeležencev na trgu," so zapisali.
"Z ukinitvijo zakona v pandemičnih razmerah, ko je knjižni trg beležil v mesecu aprilu in maju skoraj do 90-odstotni upad in je velik del knjižne prodaje prešel na digitalne platforme, je zelo pomembno, da imajo založniki pravico do svobodnega oblikovanja cen svojih knjižnih produktov. Z odpravo zakona se bo pospešila prodaja knjig v času koronavirusne bolezni, posredno pa tudi dvignila raven bralne kulture in bralne pismenosti," so sklenili na ministrstvu.
