Problematika množičnih fiktivnih prijav prebivališč tujcev pri nas se je na naslovnice medijev znova zavihtela sredi tega meseca, ko se je zaključila večmesečna preiskava mariborski kriminalistov. Ti so pridržali osumljenko, ki je ob pomoči dveh družinskih članov v okolici Maribor lažno prijavila večje število tujcev, da so ti na območju Evropske unije lahko delali. Trojica je na naslovih skupno prijavila 103 tujcev, pri čemer ti tam sploh niso bivali, a so za bivanje plačevali. Že lani je odmevala zgodba iz Šentilja, kjer je bilo v enonadstropni hiši prijavljenih kar 547 ljudi. Konec prejšnjega tedna je nato portal Moje Posavje poročal, da ima na istem naslovu v Krškem prebivališče prijavljeno 265 tujcev.
Spornost fiktivnih prijav tujcev v Sloveniji je v odgovoru na poslansko vprašanje prejšnji ponedeljek izpostavil tudi premier Janez Janša, svoj lonček pa so pristavili tudi na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so navedli, da je to nedopustno in da ves čas izvajajo dejavnosti za zajezitev te dejavnosti. Po navebah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika bodo na tem področju potrebni resni ukrepi, analizo te problematike pa so že naročili.
Revizijo so razširili
So pa zdaj znane ugotovitve notranje revizije na Upravni enoti Maribor. Kot so pojasnili v današnjem poročilu, so sprva preverjali zgolj naslove, kjer je stalno ali začasno prijavljenih več kot 50 oseb, nato so to mejo zmanjšali na 20 in obseg revizije raziširili tudi na naslove, ki so bili predmet nedavne kriminalistične preiskave. Preverili so 81 naslovov, pri čemer so na 27 naslovih ugotovili sum fiktivnih prijav, ki vključuje kar 1047 potencialno spornih primerov. Te bodo zdaj proučili in sume bodisi potrdili bodisi ovrgli. O ugotovitvah so že seznanili pristojna ministrstva, vodjo medresorske delovne skupine za preučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč Franca Kanglerja, Policijsko upravo Maribor in mariborski finančni urad.
Kadrovska podhranjenost
Na upravni enoti so v poročilu sicer priznali, da »opravičila za opuščanje postopkov ugotavljanja prebivališč ni« in da je to njihova dolžnost, pri kateri so odpovedali. Hkrati so pojasnili razloge za neuspeh in to, zakaj ugotavljanja prebivališča v praksi niso izvedli v čisto vseh primerih. Za to ni kriva »nedoslednost oziroma malomarnost javnih uslužbencev,« temveč pregovorna kadrovska podhranjenost. Gre za »sistemski, večletni in vse-državni problem, že dalj časa poznan vsem institucijam v državi, je/bo pa brez novih ukrepov, postal neobvladljiv.« Kot so pojasnili, je ob tako velikem številu postopkov, njihovi dolgotrajnosti in zapletenosti ter z močno okrnjenimi kadrovskimi resursi vse fiktivne prijave nemogoče izslediti.
Trenutne rešitve preverjanja resničnosti prijav in ugotavljanja prebivališča, ki so na papirju videti odlično, v praksi na terenu ne delujejo, so še opozorili. Problem po njihovih besedah postaja neobvladljiv v številnih državnih institucijah, zlasti, ker je ta problematika tesno povezana z možnimi zlorabami socialnih transferjev, zakonodajo o tujcih, neplačevanjem davkov in izkoriščanjem delovne sile.
Njihove rešitve
Na upravni enoti tako predlagajo, da vse upravne enote opravijo notranji nadzor »vseh naslovov, kjer je prijavljenih 20 ali več oseb, saj bo le tako mogoče ugotoviti natančno število fiktivnih prijav na območju Republike Slovenije in razsežnosti problema.« Na podlagi tega podatka bo po njihovem mnenju tudi lažje definirati nujne ukrepe, ki morajo biti usmerjeni v samodejne blokade »novih prijav na naslovih, kjer je že prijavljeno večje število oseb, dokler se ne ugotovi ali že prijavljene osebe dejansko tam tudi prebivajo.« Menijo še, da bi bilo treba znova uvesti krajevne pristojnosti za prijavo stalnega in začasnega prebivališča. Za pravico bivanja na naslovu bi moralo kot dokazilo veljati zgolj lastništvo oziroma najemna pogodba, razen v primeru družinskih članov. Predlagajo tudi, da bi bilo treba definirati primerno kvadraturo nastanitve za prijavo prebivališče ter uvesti samodejno blokado na naslovih, na katerih je vnesena prepoved prijave, vse dokler se prijave na naslovu ne uskladijo s sprejetimi normativi primerne kvadrature. Po njihovem mnenju bi bilo smotrno uvesti tudi »sistem nadzora Finančne uprave RS nad pravilnostjo obračuna davkov, vezanih na oddajo nepremičnin v najem; navzkrižna povezava vseh registrov in njihova uskladitev za lažjo ter hitrejšo ugotovitev fiktivnih prijav prebivališč.«
