Ravnatelja Osnovne šole (OŠ) Livada Ljubljana Gorana Popovića zadnji ukrep vlade spominja na to, da "se je tresla gora, rodila pa se je miš. Sprva je bilo rečeno, kako bo že naslednji dan, pa je pristojno ministrstvo spremenilo ukrep, ki je zdaj podoben tistemu iz začetka šolskega leta". Učencem je danes le še dodatno pojasnil in, kot pravi, "malce zagrozil".
"Velike razlike ni. Sam sem danes šel po razredih in pogledal, kakšni so razmaki med učenci. Povedal sem jim, da če ne bodo upoštevali medsebojne razdalje, se lahko zgodi, da bomo doma in to nobenemu ne ustreza," je dejal in dodal, da so vse predpisane varnostne ukrepe izvajali tudi doslej.
Da morajo tudi učitelji zadnjega triletja pri pouku pet ali šest ur poučevati z masko na obrazu se Popoviću zdi neživljenjsko. "Pravno formalno sem poslal okrožnico, obiskal vse razrede, učiteljem povedal, kaj morajo, a sam ne bom toliko vztrajal in jih pogosto kontroliral," je še dodal ravnatelj ljubljanske šole, ki jo obiskuje okoli 400 učencev.
Razdalja ni možna, maske na obraz
Na Gimnaziji Šentvid 1,5 metra razdalje med dijaki ne morejo zagotavljati v vseh učilnicah, je povedal Ravnatelj Gimnazije Šentvid Jaka Erker. Kjer razdalja ni možna, so maske obvezne tako za dijake kot za učitelje. Erkerju se zdi ta ukrep nenavaden, zlasti v luči podatka, da šole dobro preživljajo korona obdobje in da se ne razmišlja o drugačnih oblikah pouka.
Pouk bo zdaj po njegovem mnenju okrnjen, saj dijaki po petih, šestih urah zelo težko ohranjajo koncentracijo. Izpostavil je zlasti učitelje jezikov. "Maska zaduši zvok, prepreči mimiko, kar je pri pouku jezikov zelo pomembno. Naši gimnazijci imajo deset ur jezikov na teden, slovenščino in dva tuja jezika, torej je tretjina njihovega časa okrnjena," je opozoril.
Kaj pa higiena?
Tudi s stališča higiene je po mnenju Erkerja nošenje mask problematično. Masko je treba po določenem času zamenjati, a dijaki ne bodo nosili po dve, tri maske v šolo, kar pomeni, da bodo ves čas pouka z eno. Ob tem je Erker izpostavil še težave dijakov z zdravstvenimi težavami, denimo astmo.
"Upam, da bo to kratkotrajen ukrep in da se bomo vrnili v t.i. običajno stanje, torej, maske v primeru kontakta med različnimi oddelki, znotraj enega pa bi dijaki maske lahko odložili. Tako smo tudi začeli novo šolsko leto in doslej ni bilo nobenih težav," je še dodal Erker.
Ravnatelji celjskih srednjih šol so okrožnico dobili šele v soboto, zato so se sestali šele danes in določili nove prilagoditve, je povedal ravnatelj Gimnazije Celje-Center Gregor Deleje.
Nasprotno so na ptujski gimnaziji vse potrebno uredili preko konca tedna. Profesorji tako nosijo maske ves čas, zaradi česar je kar nekaj po upravičenega negodovanja, je za STA povedal ravnatelj ptujske gimnazije Boštjan Šeruga. "Res je težko, tudi sam sem šel preizkusit, kako je in sem napravil dve učni uri v razredu," je dejal.
Po njegovih besedah dijaki, razen res redkih posameznikov, zelo odgovorno in vestno nosijo maske. A tudi po mnenju Šege so bili dosedanji ukrepi več kot dovolj in bi bilo dobro, če bi se lahko čim prej vrnili v prejšnje stanje, sicer ne ve, kako bodo dijaki in profesorji kratkoročno in dolgoročno zdržali pod takimi pogoji.
"Zaradi velikih oddelkov razdalje 1,5 metra ne moremo vselej zagotoviti, zato moramo vsi ves čas nositi maske," je še dodal Šeruga. Mask za zaposlene imajo na zalogi za nekaj časa. Ne ve pa, kaj bodo naredili, če bo stanje trajalo dlje časa. Ob pripravi finančnega načrta namreč takih stroškov nihče ni načrtoval.
Nasprotno so v učilnicah lahko na OŠ Tabor I Maribor poskrbeli za dovolj velik razmik med mizami povsod tam, kjer je to bilo mogoče, zato prav velike razlike v primerjavi s prejšnjim tednom ni. "Kjer razdalje ne morejo zagotoviti, pa morajo otroci žal imeti maske," pa je povedala ravnateljica Martina Rajšp.
Večinoma mask po njenih besedah ne potrebujejo, saj je kar nekaj otrok odsotnih in lahko ostali sedijo dovolj narazen. Rajšpovo sicer zelo moti, da znova prihaja do razkoraka med stroko in ministrstvom, vsaj glede na vsebino sobotne okrožnice.
Tako učenci kot starši so vse skupaj zelo dobro sprejeli, razen dveh "zanimivih" pisem drugih težav ni bilo, je dejala Rajšpova. To je ocenila kot precej dobro, glede na to, da imajo na šoli skoraj 600 otrok. Za učitelje te razmere niso najboljše in so ukrepe pospremili s precejšnjim negodovanjem, še posebej to velja za učitelje tujih jezikov in glasbenega pouka.
