Kot so pojasnili, se v razpravo, ki je dobila izrazito politično konotacijo, niso vpletali, saj ocenjujejo, da ta razprava ne sodi v pristojnost sindikata, katerega osnovno poslanstvo je zavzemanje za ekonomske, socialne in interesne pravice zaposlenih.
Tako se, so dodali, v politična obračunavanja glede navedenih vprašanj v preteklih mesecih niso in se ne bodo vključevali. Glede na zaključene politične postopke v DZ pa ocenjujejo, da je nastopil čas, da se v interesu zaposlenih in policije kot organa v sestavi ter njihovega ugleda v javnosti to vprašanje reši.
"Burno dogajanje zadnjih mesecev glede tega vprašanja, ki so ga na medijski parket pripeljali tako posamezni sindikalni kot politični akterji namreč po našem prepričanju izredno škodi ugledu poklica policist," so zapisali v sindikatu. Zato pozivajo, da se vprašanje razmerij, ki jih ureja omenjeni člen, "dokončno zaključi na kraju in na način, ki sta edina legitimna presekati medijske spopade, ki škodijo policiji in njenim zaposlenim".
DZ je namreč tista demokratična institucija, ki je zakon sprejela, zato je tudi edini poklican, da ga razlaga, še izpostavljajo v omenjenem sindikatu, kjer poudarjajo, da ne bodo pristajali, da bo sindikat "kdorkoli zaradi lastnih interesov ali prikrivanja neuspehov poskušal etiketirati z raznimi političnimi barvami" ter da so ravno zaradi nepristranskosti in nevtralnosti s pobudo počakali do razpleta političnega diskurza na to temo.
Notranji minister Aleš Hojs je julija izdal usmeritve in obvezna navodila ter z njimi odredil revizijo petih primerov, s katerimi se je ukvarjal NPU. Med tistimi, ki so izrazili pomisleke nad pravno dopustnostjo usmeritev, je bil tudi Policijski sindikat Slovenije. Prav tako je bil to eden očitkov, ki so ga v delu opozicije naslavljali na ministra Hojsa v petkovi razpravi o interpelaciji, ki jo je minister uspešno prestal.
