Eden najstarejših načinov shranjevanja je sušenje in dobra stran posušenih gob je, da jih lahko hranimo tudi po nekaj let, najsodobnejše pa je zamrzovanje. Vendar vse vrste gob niso primerne za sušenje, med najprimernejšimi so vse vrste gobanov ali jurčkov, medtem ko lisičke s sušenjem popolnoma izgubijo aromo in okus.
Sušenje gob
Nedvomno so kot sušene gobe najboljši in najbolj aromatični jurčki, ki jih pred uporabo namočimo v mlačni vodi. Posušene črne trobente pa lahko zmeljemo v prah in ga uporabljamo kot začimbo. Gobe, ki jih nameravamo sušiti, samo obrišemo s čisto, suho krpo in jih nikakor ne spiramo z vodo. Nato jih narežemo na tanke lističe, položimo na papir ali mrežico in posušimo na soncu oziroma zraku. Manjše vrste gob lahko posušimo tudi tako, da jih nanizamo na nitko in obesimo. Če je vreme deževno, lahko gobe sušimo v priprti pečici pri temperaturi 40 stopinj Celzija. Gobe so suhe, ko pod prsti šuštijo, in šele takrat jih shranimo v dobro zaprte steklene kozarce.
V kis vložene gobe
Slovenci gobe najpogosteje vlagamo v kis. Če je količina kisa primerna, se odlično ohranijo do dve leti, vendar so zelo kisle in jih lahko uporabimo le kot prilogo k narezkom, ne moremo pa iz njih pripravljati drugih jedi. V kis lahko vlagamo večino gob, posebno dekorativne pa so manjše vrste ali manjši primerki velikih gob. Pripravljamo jih tako, da jih najprej pet minut kuhamo v precej slani vodi in jih odcedimo. Nato v posodi zavremo vodo in kis (na en liter vode dodamo štiri decilitrepetodstotnega kisa), na pol prerezano čebulo, tri čajne žličke soli, žlico poprovih zrn in štiri ali pet lovorjevih listov. Dodamo odcejene gobe in kuhamo še pet minut. Gobe nato poberemo iz zavretka, in ko se ohladijo, jih damo v kozarce ter zalijemo s prevretim kisom in začimbami. Kozarce dobro zapremo in hranimo v temnem in hladnem prostoru.
