Popoviču, ki je pred nekaj dnevi napovedal, da se namerava ob naslednji priložnosti znova podati v boj za županski stolček na Obali, v času svojih preteklih mandatov ni bilo tuje sanjarjenje o megalomanskih projektih. Njegovi načrti o denimo 111-metrski vertikalni povezavi pri Markovcu ali pa 400-metrskem stolpu v Kopru so bili grajeni v oblakih zgolj v metaforičnem smislu. Ob predstavitvi koncepta slednjega je Popovič dejal, da bi »radi stolpnico, ki bi imela neko dušo, ki bi lahko bila znak Kopra, Slovenije in – zakaj ne tudi – Evrope. Zanima nas, kaj bi Eiffel naredil v današnjih časih, če bi moral narediti stolpnico z vsebino.« V obeh primerih ni prišlo niti do začetka, kaj šele zaključka gradnje objektov, ki bi po višini krepko presegla trenutno najvišjo stavbo v Sloveniji, 89-metrsko ljubljansko Kristalno palačo.
Vrelec idej
Občina, ki se bo po novem podala v boj za titulo najvišje stavbe, pa je Rogaška Slatina z županom Brankom Kidričem na čelu. Predlagani 106-metrski razgledni stolp Kristal je po zamislih arhitekta Nandeta Korpnika zasnovan kot visoka razgledna stavba z armiranobetonsko nogo in dvonadstropno simetrično zasnovanim razglediščem v obliki kristala in bo kot tak ponujal razgled na ožje in širše območje Rogaške Slatine ter tako razširil turistično ponudbo kraja, ki je letos ostal prikrajšan za večino premožnejših gostov iz tujine.
Načrt nadalje predvideva, da bo »stolp na najvišji točki visok 106 metrov, najvišja točka razgledišča pa bo na 100 metrih. Opremljen bo z dvema dvigaloma, od katerih bo eno omogočalo razgled tudi med dviganjem oziroma spuščanjem. V prvem nadstropju bo slaščičarna za do 50 gostov, drugo nadstropje bo namenjeno za panoramsko opazovanje Rogaške Slatine in njene okolice. Možen bo tudi dostop na streho, ki bo urejen kot pohodna in odprta razgledna etaža. Hkrati se bo na stolp lahko povzpelo od 100 do 150 obiskovalcev.« Vrednost projekta je po zadnji oceni 1.879.267 evrov.
A to še ni vse!
Projekt so javnosti predstavili pred dvema letoma, kaj kmalu zatem pa je župan napovedal, da si občani lahko poleg stolpa obetajo še gradnjo 137-metrskega nadhoda Sonce, ki bi stolp povezoval z zdraviliškim jedrom mesta. Za gradnjo slednjega je kar 1,2 milijona evrov obljubil državni podnebni Eko sklad, potem ko se je občina zavezala, da bo ob objektu parkirišče P+R ter tudi nekaj izposojevalnic koles. Projektu se je pridružil tudi zasebni investitor, orglar Anton Škrabl, ki je v neposredni bližini napovedal gradnjo evropskega orglarskega centra (EOC). Kulturni center bi po Škrablovih besedah vključeval koncertno dvorano, orglarsko akademijo, nove prenočitvene zmogljivosti in ene izmed največjih orgel na svetu. Projekt EOC bi tako v celoti stal reci in piši 400 milijonov evrov. Morda niti ni tako presenetljivo, da je pri slednjem za zdaj vse skupaj ostalo zgolj pri idejni zasnovi, medtem ko nekateri poslovni partnerji Škrabla med občane vnašajo dvom o transparentnosti in smiselnosti takšnega podviga.
Odločali bodo občani
Medtem ko župan Kidrič od samega začetka trdi, da Slatinčani podpirajo idejo o stolpu in nadhodu, se je skupina občanov s pobudnico Evo Žgajner na čelu odločila, da to preverijo na referendumu. Za razpis tega so tako v četrtek začeli zbirati podpise, med glavnimi razlogi pa so navedli netransparentnost občine, češ da je že večkrat mimo javne razprave spremenila projekt in se lotila kupovanja parcel ter pridobivanja gradbenih dovoljenj. Pobudniki predvsem menijo, da bi ta denar lahko bolje porabili, pri čemer zavračajo očitke župana, da nasprotujejo razvoju. Da bi bili pobudniki uspešni, bi morali zbrati vsaj 500 glasov, svetu občine pa ne bo preostalo drugega, kot da razpiše referendum, na katerem bo nekaj več kot devet tisoč upravičencev odločalo, kako naprej.
