Pred dnevi smo Slovenci s ponosom spremljali rezultate raziskave, ki je potekala pod vodstvom profesorja Romana Jerale s Kemijskega inštituta in je dokazala, da ima tudi Slovenija potencial za razvoj cepiva proti covidu-19. Prof. dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, ki je bil prav tako del te raziskovalne skupine, je včeraj na okrogli mizi na temo položaja znanosti in raziskav v času epidemije povedal, da se je razvoj cepiva trenutno zaključil v predklinični fazi, da pa bodo skupaj s kliniko na Golniku na Evropsko agencijo za zdravila oddali vlogo za prvo fazo kliničnih raziskav. Poleg skupine prof. Jerale se trudijo cepivo razviti tudi v ajdovskem Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo.
Poleg cepiva tudi zdravilo?
Kot je povedal Štrukelj, so na fakulteti za farmacijo ustanovili tudi manjšo skupino, ki proučuje, kako bi lahko s peptidno beljakovino zasedli mesta na molekulah, na katera se veže virus. Pojasnil je, da je to šele začetek raziskave: »Gre za nov pristop, na podlagi katerega se učimo za prihodnost.« Štrukelj je sicer prejšnji teden razburil javnost z izjavo, da bi morali tisti, ki se ne bodo cepili proti covidu-19, stroške zdravljenja poravnati sami.
Malo denarja, veliki rezultati
Medtem ko razvoj novega cepiva ali zdravila stane vsaj dve milijardi evrov, te številke pa so pri iskanju rešitve za covid-19 še znatno višje, naši raziskovalci delujejo z le eno desettisočino teh sredstev. Skupina prof. Jerale je imela tako na voljo le 500 tisoč evrov. Lani je naša država za financiranje medicinskih projektov namenila okoli 11 milijonov evrov oziroma devet odstotkov vseh sredstev Agencije za raziskovanje. »Smatram, da je ta delež bistveno premajhen za naše delo,« je poudaril prof. dr. Gregor Serša, predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede. Vse več raziskovalcev se namreč, tudi zaradi epidemiološke situacije, ukvarja z raziskavami na področju medicine, a denar po njegovih besedah v medicino ne priteka.
Denar za covid-19
Vlada je za raziskave na področju covida-19 letos objavila več razpisov. Za razširitev že obstoječih raziskovalnih programov oziroma projektov je namenila 5,5 milijona evrov, in sicer 4,5 milijona za medicinske in biološke raziskave ter okoli milijon evrov na področju družboslovja. Poteka pa tudi manjši ciljani razpis prav za covid-19, v vrednosti 1,2 milijona evrov, je pojasnil Serša.
Epidemija ustavila tudi raziskovalce
A če so raziskave na področjih, povezanih z iskanjem rešitve za pandemijo novega koronavirusa, v polnem razmahu, so raziskave na nekaterih drugih področjih popolnoma zastale. Prof. dr. Matija Tomšič je tako pojasnil, da bazične raziskave sicer potekajo nemoteno, nekatere klinične raziskave pa so bili prisiljeni prekiniti, ena je bila celo v celoti odpovedana. »Slovenski raziskovalci so lahko zaradi epidemije zamrznili raziskave, saj nekateri pacienti niso mogli priti na preglede in jih niso mogli vključevati v študije. Delo je zastalo za nekaj mesecev,« je dejal Serša in dodal, da se v nekaterih raziskovalnih skupinah že pripravljajo na to, da bi zaradi epidemioloških razmer in morebitnih okužb znotraj kolektivov delo lahko spet zastalo.
Majhen vložek
V pogovoru med raziskovalci je bilo izpostavljeno, da se v Sloveniji pri raziskavah lahko pohvalimo z velikim izplenom za majhen vložek, vendar pomanjkanje sredstev našim raziskovalcem onemogoča objave v revijah z največjim faktorjem vpliva, kot je na primer Lancet. »Podatki, ki jih imamo na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, kažejo, da je kar polovica objav slovenskih raziskovalcev objav v publikacijah z visokim faktorjem vpliva, res pa je, da so vse te raziskave nastale v sodelovanju s tujimi partnerji, kjer naše raziskovalne skupine sodelujejo, a niso vodilni partner,« je pojasnil Serša. Izpostavil je raziskave v medicini, kjer so objave v najbolj eminentnih zbornikih našim raziskovalcem praktično nedosegljive. Ker je pot do mednarodne veljave pogojena z velikimi finančnimi vložki, so priznanja in nagrade, ki jih prejmejo naši raziskovalci, toliko pomembnejši. Ob tem so sogovorniki izpostavili pomen nagrad, kot so tiste z natečaja International Medis Awards, kjer slovenski zdravniki in farmacevti dobijo priložnost za predstavitev svojega dela.
