Pred vrati je vrhunec letošnje planinske sezone in s tem tudi najbolj stresno obdobje za slovenske gorske reševalce, ki so do začetka avgusta opravili 268 reševalnih akcij, medtem ko so jih v enakem obdobju lani zabeležili 319.
Letos je umrlo v gorah 10 planincev, lani v celem letu 22. Ob tem so letos gorski reševalci pomagali 103 poškodovanim in 75 nepoškodovanim, nam je sporočil predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) Jani Bele. »Razmerje domačih in tujcev je 60 proti 40,« je dodal.
Največ dela so imeli tolminski gorski reševalci (38 intervencij), a je pri njih velik del akcij povezan s padalci, sledijo njihovi kolegi iz Bohinja in Bovca (28 intervencij). Na četrtem mestu so ljubljanski gorski reševalci, ki so izvedli 27 reševanj, čeprav v okolici prestolnice ni visokih hribov, a Bele pojasnjuje, da je imela GRS Ljubljana veliko akcij v zimskem in spomladanskem času, kar je za ta čas po njegovih besedah običajno, saj takrat ljudje še ne hodijo na višje gore. »V poletni sezoni število akcij na tem področju pade,« še dodaja Bele.
Črni začetek sezone
Letošnja planinska sezona se je po oceni Beleta začela res črno. Gorski reševalci so letos prvič prejeli klic na pomoč 1. januarja ob pol desetih zjutraj, prvo letošnjo žrtev pa so v dolino prepeljali dva dni kasneje. V prvih dveh mesecih so umrli štirje planinci.
»Dobre razmere v gorah so tja privabile množice planincev, od katerih pa mnogi niso bili vešči in pravilno opremljeni za to dejavnost. Imeli smo več kot 80 reševanj. Pandemija je to zaustavila,« je povedal Bele. Po razglasitvi konca se situacija glede reševanj po njegovih besedah bliža statistiki iz prejšnjih let.
Za letošnjo sezono je opazen dvig reševanj nepoškodovanih planincev. »Na prvem mestu je reševanje izgubljenih oseb kljub stalnim opozorilom, naj se držijo markiranih poti,« opozarja Bele. Dosti nesreč je bilo po njegovih besedah na začetku glavne sezone povezanih tudi z izčrpanostjo.
»Vremenska napoved je glavni faktor, ali sploh gremo v hribe, in ljudje na splošno to upoštevajo. Problem je nepoznavanje vremenskih dogajanj v gorah, predvsem popoldanskih neviht in s tem pozen odhod na turo,« še pojasnjuje Bele.
To je letos na svoji koži doživela štiričlanska nemška družina, ki je 27. junija, ko so gorski reševalci opravili sedem intervencij, zašla v težave na Prisojniku nad Vršičem. Ko jih je pozno popoldan zajela nevihta, so izmučeni obstali pred najtežjim delom Kopiščarjeve poti skozi Prednje okno, ki ni primerna za sestopanje in spada med najzahtevnejše zavarovane planinske poti v Sloveniji. Na pomoč so poklicali okoli 18. ure, sledilo je zahtevno reševanje, ki se je srečno končalo.
Letos pa je v javnosti najbolj odmevalo prav tako uspešno reševanje 39-letnega moškega pod Blegošem, ki je sredi januarja poškodovan noč preživel na prostem. Ko se domačin iz Poljanske doline ni vrnil domov, se je začela velika iskalna in reševalna akcija, v kateri je sodelovalo več kot 30 gorskih reševalcev, vodnikov reševalnih psov in policistov. Iskanje je potekalo na zelo zahtevnem, velikem, strmem in pomrznjenem terenu, ki ga je na višini nad 1400 metrov močno oviralo tudi zelo slabo vreme z gosto meglo in močnim vetrom. Dan kasneje so močno podhlajenega moškega našli in rešili v zadnjih trenutkih.
K njegovemu preživetju sta močno pripomogla planinčeva psa, ki ju je imel s seboj. Psička Šaka se je stiskala k njemu in ga grela, druga psička Missy pa je odšla »po pomoč« do njegovega avta.
Intervencije gorskih reševalcev so pogosto potrebne tudi zaradi popolnoma neprimerne opreme in obutve obiskovalcev gora. Neodgovornost nekaterih je tako velika, da se komentarjev ne morejo vzdržati niti policisti. »To pa je samozavest. Greš v opremi za Tivoli na Vogel iskat prvenstven sestop po nekih hudih grabnih. Človek, če ni markacij, ni poti. To pa ja vidiš,« je po srečnem reševanju fanta pred enim mesecem zapisal tiskovni predstavnik kranjske policijske postaje Bojan Kos.
Zaprtih nekaj pomembnejših poti
Slovenija ima sicer več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, ki jih je treba zaradi nenehne erozije in drugih vremenskih vplivov stalno vzdrževati. Trenutno je zaprtih nekaj pomembnejših poti. V Julijskih Alpah sta po zadnjem neurju zaradi aktivnih podorov zaprti priljubljeni, a zelo zahtevni zavarovani poti na Prisojnik, Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno in Jubilejna skozi Zadnje okno. Prav tako je zaradi aktivnega podora že dalj časa zaprta pot od doma na Kriških podih na Pihavec.
V Kamniško-Savinjskih Alpah je podor pred kratkim poškodoval tudi Kremžarjevo pot na Kočno, ki je v celoti zaprta, nekaj kilometrov stran pa je zahtevna pot Ledine – Koroška Rinka zaradi poškodovanih varoval zaprta že tri leta. Slednji odsek je sicer del 617 kilometrov dolge Slovenske planinske poti.
»Planinske poti se zaprejo za določen čas, dokler ne mine nevarnost oziroma se ne popravi pot. Finančna sredstva seveda lahko na to vplivajo, vendar se kljub temu markacisti trudijo, da nekako zberejo, kar lahko, in svoj dopust žrtvujejo za popravilo poti,« pojasnjujejo na PZS, kjer opažajo, da vse večje vremenske spremembe močno vplivajo tudi na planinske poti. Ob tem se po njihovi oceni kažejo tudi že dolgoročne posledice žledoloma, ki je razredčil gozdove in oslabil koreninski sitem, ki je prej pomagal kot naravna erozijska zaščita.
