Epidemija novega koronavirusa je za nekaj časa praktično zaustavila sklepanje poslov na nepremičninskem trgu, so zapisali v Geodetski upravi RS. Zato so se odločili za objavo trenutno razpoložljivih preliminarnih podatkov za obdobje od januarja do sredine junija, čeprav dobršen del sklenjenih nepremičninskih poslov za prvo polletje še ni evidentiran in obdelan za podrobnejše tržne analize. Končne podatke za prvo poletje bodo objavili oktobra.
V Sloveniji je bilo v polletju po prvih podatkih geodetske uprave evidentiranih 10.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala 770 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem lani sta bili številki nižji za 40 odstotkov, v primerjavi s prvim pa za 40 oz. 45 odstotkov.
V upravi ocenjujejo, da bosta dejanska padca števila in vrednosti poslov v polletju v primerjavi z enakim lanskim med 35 in 40 odstotkov. Spomnili so, da je bila v letu 2019 dosežena vrednost sklenjenih nepremičninskih poslov rekordna, in sicer na račun neobičajno velikega števila večjih poslov s poslovnimi nepremičninami. "Zato je bilo še pred epidemijo letos pričakovati vrednostno manjši obseg poslov, glede na gibanje števila sklenjenih poslov v predhodnih obdobjih pa stagnacijo ali le minimalno rast števila kupoprodajnih pogodb," so poudarili.
Rabljena stanovanja
Predhodne analize gibanja cen rabljenih stanovanj, ki praviloma najbolje odraža trende cen stanovanjskih nepremičnin, kažejo, da so cene v prvem polletju še naprej rasle, ne glede na zmanjšanje prometa zaradi epidemije, so ugotovili v upravi. Cene rabljenih stanovanj so se v primerjavi z drugim polletjem lani zvišale za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za sedem odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter.
"Statistična rast cen ni presenetljiva. Podobnemu pojavu smo bili priča leta 2008, ko je bil po nastopu krize nepremičninskega trga upad števila transakcij še precej večji, cene pa so prav tako zrasle. V takih razmerah se namreč prodajajo le boljša in že tako razmeroma dražja stanovanja, katerih cene pa se zaradi inercije trga še ne znižujejo," so zapisali v geodetski upravi. Kot so podrobneje pojasnili, je v polletju velik vpliv epidemije pokazalo mesečno gibanje števila števila in vrednosti poslov. Marca in še posebej aprila sta se obe postavki precej znižali, maja s preklicem epidemije pa takoj povečali.
Manj prometa s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali
Vrednostni delež poslov s stanovanjskimi nepremičninami, torej stanovanj v večstanovanjskih stavbah in stanovanjskih hiš, je v polletju znašal skoraj 70 odstotkov skupnega prometa oz. 532 milijonov evrov. V primerjavi s polletnim povprečjem preteklih let se je vrednostni delež opazno povečal in bil po prvem polletju 2015, ko je znašal 66 odstotkov, znova rekorden. "Značilno je, da se delež prometa s stanovanjskimi nepremičninami poveča, kadar je aktivnost nepremičninskega trga nižja," so pojasnili.
Tako se je po pričakovanju bistveno zmanjšal delež prometa s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali, ki je bil lani neobičajno velik. Deleži prometa ostalih vrst nepremičnin se sicer proporcionalno gledano v letošnjem prvem polletju niso bistveno spremenili, so dodali.
Od januarja do 15. julija je bilo evidentiranih okoli 5450 transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število evidentiranih kupoprodaj stanovanj se je v primerjavi z drugim polletjem 2019 zmanjšalo za 37 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem pa za 36 odstotkov. Število evidentiranih kupoprodaj stanovanjskih hiš se je v primerjavi s prejšnjim polletjem zmanjšalo za 38 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 37 odstotkov.
Sekundarni vpliv
Po dosedanjih podatkih je epidemija na primarni trg stanovanjskih nepremičnin vplivala bolj kot na sekundarni, "kar kaže na razumljivo večjo zadržanost kupcev novogradenj". Medtem ko je bilo evidentirano število kupoprodaj rabljenih stanovanj v primerjavi s prvim in drugim polletjem 2019 manjše za okoli 35 odstotkov, je bilo število kupoprodaj novih stanovanj manjše za več kot 70 odstotkov, so navedli v geodetski upravi.
Število evidentiranih transakcij z zemljišči za gradnjo stavb je bilo v polletju v primerjavi s prvim in drugim polletjem 2019 manjše za okoli tretjino, kar pomeni, da je bil padec števila kupoprodaj zazidljivih zemljišč zaradi epidemije nekoliko manjši kot za stanovanjske in poslovne nepremičnine. Padec števila transakcij s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je bil nasprotno še večji kot za stanovanjske in poslovne nepremičnine. Število transakcij s kmetijskimi zemljišči je bil v prvi polovici leta v primerjavi s prvo in drugo polovico lanskega leta za približno polovico manjši, število transakcij z gozdnimi zemljišči pa je bilo manjše za več kot polovico.
