Stranka z 9500 člani, kar v slovenskem prostoru ni niti malo niti veliko, bo morala odgovoriti na še nekaj izzivov. Kot je razkril Ilc, je njeno članstvo na eni strani zelo mlado, na drugi zelo staro – srednja generacija pa je manj zastopana. Zunanji opazovalec bi ocenil, da bo morala stranka odgovoriti še na uganko, kako uskladiti interese starejšega članstva po tradicionalnih družinskih vrednotah in želje mlajšega po denimo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok. Javna skrivnost stranke NSi je namreč, da je med člani nezanemarljivo število istospolno usmerjenih, ki so primerno zastopani tudi v vodstvenih organih stranke.
Stranka Nova Slovenija je nastala po neuspešni združitvi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Stranki sta se zlili leta 1999, pri čemer je bila SLS takrat v koaliciji z LDS Janeza Drnovška. Vlada slednjega je nato padla, saj so iz nje izstopili vsi ministri stranke SLS.
SLS in SKD sta v tretjem poskusu uspešno izvolili mandatarja Andreja Bajuka, ki pa je vladal le nekaj mesecev, saj poslanci niso imeli enakih političnih stališč kot predsednik vlade. Razkol v stranki se je pokazal že po dveh mesecih, ko so se od nje odcepili krščanski demokrati in ustanovili stranko Nova Slovenija.
»SKD (...) je v svojih vrstah imela male kmete z nekaj glav živine, nekdanja SLS pa je zastopala velike kmete z velikimi traktorji,« se razlik med obema strankama danes spominja Robert Ilc, dolgoletni tajnik NSi, ki je o tem spregovoril za revijo Reporter.
Prva vlada z Janšo jim je škodila
NSi je na volitvah začela nizati relativne uspehe, največjega je dosegla na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Na njih je za NSi glasovalo 23,06 odstotka volivcev, ki so v Bruselj poslali Lojzeta Peterleta in Ljudmilo Novak. Na državnozborskih volitvah je istega leta kolapsirala stranka LDS in tako izpraznila politični prostor desni vladi, ki so jo osnovale stranke SDS, NSi, SLS in Desus.
Leta 2008 je NSi skupaj s SLS izpadla iz parlamenta. Odgovornost je z odstopom prevzel Andrej Bajuk, stranka pa je začela proces notranjega prečiščevanja. »Tista tri leta zunaj parlamenta so dala stranki novo vizijo, stranka se je prečistila, iz nje so odšli tisti, ki so iskali zgolj koristi,« se tega spominja Ilc.
Takratni izpad SLS in NSi je pokazal tudi na okoliščino, da je volilno telo zamerljivo do strank, ki so pripravljene sestavljati koalicijo s SDS. Takrat je Novakova kot predsednica NSi še poskušala vztrajati v vladi Janeza Janše, vendar so jo že zapuščali drugi koalicijski partnerji.
Na sočutje in odpuščanje je prejela žvižge
Za stranko NSi je sledil proces distanciranja od stranke SDS. Na shodu leta 2016, ki je bil namenjen povezovanju desnosredinskih strank, je Novakova pozvala k »normalni Sloveniji«, k sočutju, odpuščanju in vključevanju, kar pa ni bilo všeč članstvu SDS, ki se je odločilo Novakovo izžvižgati. »Lahko se ne strinjate z mano, ampak žvižgi ne bodo pomagali. Mi moramo iskati rešitve,« je dejala vidno prizadeta Novakova, ki je žvižge prejela tudi na poziv k »bolj demokratični desnici«.
Hkrati so v NSi potekale volitve za predsednika, na katerih je Novakovo izzval Aleš Hojs, ki so ga mnogi v stranki videli kot agenta stranke SDS, saj je bil že takrat član strokovnega sveta SDS. Hojs Novakove ni uspel premagati, kmalu po tem pa so ga iz stranke izključili, saj da je s svojimi javnimi izjavami škodil ugledu stranke. Hojs je po izključitvi res prestopil v vrste SDS, zdaj je v njeni kvoti tudi minister.
Po žvižgih članstva SDS in peripetijah s Hojsom se je skepsa Novakove do SDS še poglobila, bila je tudi edina poslanka NSi, ki je javno napovedala, da Janša kot mandatar njenega glasu ne bo prejel, in se pri tem jasno artikulirala, da »Janša uničuje koalicijske partnerje«. Še jasneje se je opredelila proti koaliciji, ki bi jo sestavljala tudi stranka SNS, in tako nakazala, da se proces drsenja stranke proti sredini dejansko izvaja.
Deset odstotkov želijo preseči s sredinskostjo
Novakova glasu Janši ni rabila dati, saj je bila leto kasneje izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta in zapustila klopi DZ še pred glasovanjem o naslednjem mandatarju. Kot predsednico pa jo je na čelu stranke že pred volitvami nasledil Matej Tonin. Slednji je vezal zaupnico na volilni rezultat, na katerem je upal na deset poslanskih sedežev. Stranka jih je osvojila sedem, Tonin je zato ponudil odstop, vendar ga svet stranke ni sprejel.
Pod Toninovim predsedstvom je stranka vstopila v desno koalicijo, od korupcijskih škandalov katere se za zdaj uspešno distancira. Ob tem uspešno in relativno avtonomno vodi tri pomembne resorje – obrambnega, infrastrukturnega ter za družino in delo. »Stranke našega tipa so zagotovo zaželen partner tako pri enem kot pri drugem polu. Vsi vedo, da prinašamo stabilnost, učinkovitost in resnost pri delu,« je tajnik NSi Ilc povzel pot stranke NSi v politično sredino in dodal, da želijo na naslednjih volitvah doseči deset odstotkov.
