Izračunali so, da vsak dan v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah nahranijo več kot 320.000 otrok, učencev in dijakov. V vrtcih in šolah se dnevno pripravi več kot 630.000 različnih prehranskih obrokov, na osnovi pripravljenih obrokov se za potrebe šolske prehrane v šolskem letu nabavi za več kot 110 milijonov evrov hrane. Za odvoz odpadne hrane naj bi šole in vrtci porabili od tri do štiri milijone evrov letno. Tem stroškom pa je treba prišteti še stroške nabave, priprave, strežbe hrane, porabe energije in vode … Prepričani so, da se lahko z odgovornejšim ravnanjem vsakega posameznika te številke zmanjšajo.
Tako so se v okviru projekta Hrana ni za tjavendan šole, vrtci in druge ustanove lotili zmanjševanja količine zavržene hrane, aktivnosti pa so nadaljevali tudi v času šolanja od doma, ko so se v projekt vključili tudi ostali družinski člani. S skupnimi močmi so sodelujoči vrtci, osnovne šole, šole za otroke s posebnimi potrebami in srednje šole uspeli količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 35 odstotkov, nekatere ustanove pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov, so izpostavili v društvu Doves, ki vodi program Ekošola. Dodali so, da projekt ostaja ena bolj priljubljenih aktivnosti med izobraževalnimi ustanovami, vključenimi v program Ekošola, in da so veseli, da ga bodo v prihodnje še razširili in skupaj z najmlajšimi pomagali družbi pokazati, da hrana ne spada v smeti.
Letno prebivalec zavrže 180 kilogramov hrane
V Evropski uniji na letni ravni ustvarimo okrog 180 kilogramov zavržene hrane na prebivalca. Podatki o količini zavržene hrane so v Sloveniji sicer boljši od evropskega povprečja, a še zdaleč niso spodbudni, poudarjajo v društvu Doves. Da bi v problematiko vključili širšo skupino ljudi, sta se organizatorja projekta Hrana ni za tjavendan, program Ekošola in Lidl Slovenija, odločila, da bosta 24. aprila 2021 zaznamovala slovenski dan brez zavržene hrane, pri čemer si želita, da bi se jima pridružili tudi druge organizacije, podjetja in posamezniki. Dan brez zavržene hrane pa bo postal stalnica v slovenskem koledarju.
V Gorišnici imajo raje enolončnico kot pico
V projektu je sodelovala tudi Osnovna šola Gorišnica. Mentorica Mateja Matjašič Pevec je povedala, da so učenci aktivno sodelovali, prisluhnili strokovnim predavanjem na temo zdrave prehrane, se udeleževali delavnic, pomagali pri pripravljanju jedilnikov … »Skozi aktivnosti smo tako ugotovili, katero hrano učenci radi zaužijejo in katere ne. Posledično hrane, ki je ne marajo, nismo uvrščali na jedilnike, kar je pomenilo tudi manj zavržene hrane. Organizirali smo tudi tekmovanje med razredi in razred, ki je zbral najmanj zavržene hrane, je dobil praktično nagrado. To tekmovanje je resnično poželo veliko odzivnost in odobravanje učencev,« je razkrila mentorica. Največji izziv pa je drugače spreminjanje prehranjevalnih navad od doma. »Številni so zaradi časovne stiske staršev omejeni na hrano 'pogrej in pojej'. Na drugi strani pa starši pričakujejo, da se bo njihov otrok v šoli prehranjeval zdravo. Imamo težave, še posebej z najmlajšimi,« je priznala. In ravno projekt Hrana ni za tjavendan, ki spodbuja zdrav način prehranjevanja, je eno izmed orodij, s katerimi želi OŠ Gorišnica vplivati na prehranjevalne navade. Očitno gredo v pravo smer, saj je visoko na seznamu hrane, ki je učenci ne marajo, na primer pica, na seznamu jedi, ki mladim jedcem teknejo, pa enolončnica.
