Novice Svet24

STA

Predstavniki delavcev migrantov, ki praviloma opravljajo svoj poklic v Avstriji, so se v četrtek srečali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem, osrednji temi pogovorov pa sta bili tožba Evropske komisije na Sodišču EU proti Avstriji glede višine otroških dodatkov in neustrezna nadomestila za brezposelnost, ki jih prejemajo delavci, ki so ostali brez dela pri severnih sosedih. Teh je bilo v preteklih mesecih po grobih ocenah predsednika sindikata Maria Fekonje okoli deset tisoč, štiri tisoč pa naj bi jih v vmesnem času dobilo nazaj delo.

»Na zahodu nič novega«

Fekonja pravi, da ohlapna avstrijska zakonodaja postavlja slovenske delavce v zahteven položaj. V telefonskem pogovoru za Svet24 je dejal, da ne ve, koliko je bilo nezakonitih odpovedi, ker se, kot pravi sam, »Slovenci načeloma pač ne pritožujejo v Avstriji. Ne iščejo svojih pravic, kjer bi lahko.« Sindikalist v zadnjih dveh letih opaža trend poslabševanja odnosa zaposlovalcev do tujih delavcev, zaradi česar meni, da so slovenski delavci v mnogo slabšem položaju kot njihovi avstrijski kolegi, saj so tujci vedno prvi v vrsti za odstrel ob težavah podjetij.

Sistem izkoriščanja

Ta problem še predobro pozna Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se primarno ukvarja z zagovorništvom delavcev migrantov v Sloveniji. Ti večinoma prihajajo iz držav bivše Jugoslavije, še vedno pa prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine. V Sloveniji delajo praviloma v gradbeništvu, tudi gostinstvu, turizmu, skladiščih.

Na kavi ob Domu sindikatov, kjer ima pisarno, je situacijo povzel z besedami: »Na Zahodu nič novega.« Lukić poudarja, da je epidemija zgolj poglobila že tako slabe – in nezakonite – prakse, kjer delavci migranti ne prejemajo regresov, delajo nadure, trpijo izkoriščanje, neredko pa so na koncu še nezakonito odpuščeni. »Grdo rečeno, delavci migranti so temelj gospodarstva v Sloveniji in drugod, hkrati pa so očitno dojemani kot potrošna roba.« Kot situacijo vidi Lukić, ne gre za anomalije, pač pa za sistem, ki ga aktivno izvaja državna politika. Kako drugače gledati na sporazuma, ki ju je na primer Slovenija podpisala z Bosno in Hercegovino ali Srbijo, ki zapovedujeta, da mora delavec prvo leto pri nas delati za istega delodajalca. Lukić obstoječo ureditev opisuje kot kolesje, v katero padejo delavci migranti: »Na koncu dobimo delavca, ki je popolnoma oblikovan za to, da je prilagojen na izkoriščanje.« Le redki delavci se odločijo, da poiščejo pravico na sodišču.

Manevriranje med odloki

Zaskrbljujoča epidemiološka slika na Balkanu pomeni, da se vse ključne izvoznice delovne sile v Slovenijo uvrščajo na seznam tako imenovanih rdečih držav, kar seveda pomeni, da vsak, ki iz teh krajev pripotuje v Slovenijo, mora v obvezno dvotedensko karanteno. Zaradi tega je pri nas še veliko posameznikov iz teh držav, ki že več mesecev niso obiskali družin, saj si ne morejo privoščiti 14 dni karantene.

Z zavedanjem pomembnosti delavcev migrantov za obe državi sta Avstrija in Slovenija sklenili, da so vsi delavci, ki živijo v Sloveniji, lahko prehajali meje, tudi če so med tednom bivali severno od meje. Pred posredovanjem ministrstva za notranje zadeve pa so bili tisti, ki so delali v Nemčiji, prisiljeni ostati tam, saj jih je doma čakala obvezna karantena, ki je posledično rezultirala v izgubi dela.

Kam po pravico?

Ko ostanejo brez dela, pa slovenski delavci v Avstriji potegnejo krajšo. Kot pojasnjuje Fekonja, vsak slovenski državljan, ki je zaposlen pri severnih sosedih, vplačuje v sistem zavarovanja v primeru brezposelnosti bistveno več, kot je nato deležen pri izplačilu nadomestila. Slovenija ima po zakonu navzgor omejeno nadomestilo na 892,5 evra bruto, pri čemer bi morali po prepričanju sindikata v povprečju prejemati okoli 1500 evrov. Fekonja je prepričan, da gre za nezakonito prakso, saj je Avstrija dolžna to nadomestilo v celoti refundirati Sloveniji. Tudi glede tega so jim prisluhnili na ministrstvu, a hkrati izpostavili svojo zagato, saj naj bi imeli odprtih terjatev v višini 3,24 milijona evrov. Pravne podlage za tožbo v tem trenutku naj ne bi bilo, saj naj bi evropska uredba, ki to ureja, bila v postopku revizije. Do takrat pa, kot pravi Fekonja: »Avstrija je pač povedala, ne, ne damo vam tega in konec.«

Avstrija je podobno stališče zavzela tudi glede prej omenjenih otroških dodatkov, kjer vztrajajo pri indeksaciji dodatka glede na življenjski standard države, kar pomeni, da slovenski delavec dobi 90,06 evra ali 24 evrov manj kot njegov avstrijski kolega. Hkrati to vodi do situacije, kjer na primer švicarski zaposleni dobi več kot domačin.

»Bodimo iskreni. Gostinstvo, turizem, fizična dela, dela v skladiščih, logistika … Če bi se za en dan ustavili delavke in delavci migranti, bi se gospodarstvo ustavilo,« pravi Goran Lukić, v isti sapi pa dodaja, da se zaveda, da te možnosti delavci pač nimajo »in krog se vrti naprej«.