Paravojaška formacija

Šišku stopili na prste. So vardi šteti dnevi?

Luka Tetičkovič
24. 7. 2020, 19.30
Deli članek:

Varda je v začetku meseca v Slovenski Bistrici imela tako imenovano Veliko Roto, v kateri so svojega vojvodo Andreja Šiška povišali v čin nadvojvode in mu dali novo kapo. A zdi se, da so vardi, v obliki, kot jo poznamo, dnevi šteti.

Štajerska Varda
Šiška so vardisti povišali v nadvojvodo in mu dali novo kapo.

Skupinska prisega več deželnih vard tokrat ni vsebovala separatističnih in protiustavnih teženj, zaradi katerih se je Šiško pred leti znašel v priporu. Je pa bila lokacija skrbno izbrana, saj so se z njo ponovno v brk smejali sklepu občinskega sveta Slovenske Bistrice, da varda v teh krajih ni zaželena.

»Kaj te mantra?« je Vlado Čehič, domnevno desna roka Andreja Šiška pri uniformirani skupini vardistov, vprašal ormoškega lokalca, ko je ta posegel v še eno od nelegalnih legitimacij, ki jih vardisti izvajajo v občini. Po sklepu slovenskobistriških kolegov so se namreč podobno odločili tudi ormoški svetniki. »Svoj sklep si lahko nekam vtaknejo,« ga je komentiral nadvojvoda Šiško.

Varda v Ormožu kljub nezaželenosti

LT
Ormoški podjetnik Žgajnar pravi, da vardistov v svoji »kulinarični operaciji« ne bo gostil.

Vardisti so namreč nelegalno zasledovali, snemali in nato še zasliševali francoskega turista, ki je Prlekijo obiskal z nahrbtnikom. Po incidentu so trdili, da so turistu le ponujali prevoz do Maribora. »Če bi meni neki neuradni uniformiranci na tujem ponujali prevoz, bi me bilo strah za svoje življenje,« je dejal Aleš Žgajnar, mali podjetnik iz Ormoža.

Tudi Žgajnarja so vardisti skupinsko obiskali konec preteklega tedna. »Buljili so v mojo kulinarično operacijo, se med seboj spogledovali in komentirali, nato sem se v roku ene ure znašel na njihovih družbenih omrežjih,« se je spominjal Žgajnar. »Kot pravi Prlek sem jih seveda pozdravil in se od njih poslovil. Ko pa so znanci začeli klicati, da me vardisti objavljajo na svojih profilih, se mi je to začelo zdeti neokusno, saj je slabo za moj posel,« je dodal.

Ormož: predlagatelji sklepa se zavedajo, da ni zavezujoč

Matej Hebar, vodja svetniške skupine Gradimo prihodnost skupaj (GPS), ki je sklep predlagala v Ormožu, se zaveda, da ta ni zavezujoč. Prav zato so v njem pozvali državne organe, naj »čim hitreje pripravijo ustrezno zakonodajo, ki bo onemogočala pojav tovrstnih skupin in njihovih ravnanj v prihodnje«.

»Kot član občinskega sveta moram reči, da nas moti, da neki ljudje, ki niso od tukaj, pridejo v uniformah sem delat red,« je Hebar odgovoril na vprašanje, kako lokalna skupnost gleda na dejavnost varde v Ormožu. »Kot zaveden državljan spoštujem pravni red, verjamem, da imamo za ta namen policijo, in vidim, da ji to tudi dobro uspeva, saj neke migrantske krize tukaj ne občutimo,« je bil jasen.

Policija (še) brez zakonske podlage

Na isti seji občinskega sveta je Policijska postaja Ormož predstavila svojo letno poročilo, svetniki pa so načeli tudi vprašanje varde. »Komandir je povedal, da se zaveda varde in težav, ki jih predstavlja, vendar da policija preprosto nima zakonske podlage, na podlagi katere bi jo lahko preganjali,« je povzel Hebar.

Bobo
Varda se predstavlja kot civilna iniciativa, na MNZ pa nanjo gledajo kot na paravojaško enoto.

Zakonska podlaga se pripravlja

»Država ima ničelno toleranco do vseh pobud in aktivnosti, s katerimi posamezniki ali neformalne organizacije poskušajo opravljati naloge, ki so v pristojnosti državne uprave, lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil,« so na naše vprašanje glede teh pojavov odgovorili na ministrstvu za notranje zadeve. Njihov celoten odgovor objavljamo v okvirčku. Na MNZ so dodali, da so seznanjeni s predlogom sprememb zakonodaje, ki ga je že vložila skupina poslancev.

Zakonske predloge je konec maja že v drugo vložila opozicijska SD s podporo LMŠ in SAB. Ali bodo tudi sprejeti, pa je odvisno od politične volje koalicije, ki v parlamentu drži večino.

Ministrstvo za notranje zadeve: »Država ima ničelno toleranco«

LT
Ormoški občinski svetnik Hebar pravi, da imamo za namen varovanja meje policijo in varde ne potrebujemo.

Slovenska vlada nasprotuje ustanavljanju vsakršnih paravojaških formacij in vaških straž. Država ima ničelno toleranco do vseh pobud in aktivnosti, s katerimi posamezniki ali neformalne organizacije poskušajo opravljati naloge, ki so v pristojnosti državne uprave, lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Pristojne institucije takšna ravnanja spremljajo in proučujejo ter reagirajo na morebitna nezakonita dejanja. Policija je in bo tudi v prihodnje spremljala vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin in presojala zakonitost, odgovornost in vpliv na varnostno oceno v lokalnem okolju in državi. Tako policija skladno z zakonom in pooblastili z namenom pravočasnega preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in prekrškov izvaja zakonsko opredeljene aktivnosti oziroma uradne postopke na območjih, kjer so pripadniki omenjenih skupin. Ministrstvo za notranje zadeve na sistemski ravni pripravlja ukrepe za preprečitev dogodkov, kot je bil obisk vardistov na Policijski postaji Slovenska Bistrica. Obisk je bil varnostno in ustavnopravno nesprejemljivo izvajanje pritiska na policijo in s tem na pravno državo, z namenom samovoljnega vsiljevanja paravojaških enot kot legitimnega partnerja v okviru obrambno-varnostnega sistema.

Pa PU Maribor?

»Slovenska policija nasprotuje ustanavljanju samooklicanih skupin in tako imenovanih vaških straž ter njihovih aktivnosti ob državni meji, kar je že večkrat javno poudarila, ker aktivnosti, ki jih izvajajo, predstavljajo določeno stopnjo varnostnih tveganj. Zato policija skladno z zakonom in pooblastili, z namenom pravočasnega preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in prekrškov, izvaja zakonsko opredeljene aktivnosti oziroma uradne postopke na območjih, kjer so pripadniki omenjenih skupin. Policija uspešno opravlja uradne naloge z različnih področij javne varnosti, zato zanikamo in zavračamo vse njihove poskuse prikazovanja sodelovanja s policijo pri izvajanju uradnih nalog, tako na državni meji kot v notranjosti države. Policija pri opravljanju zahtevne naloge varovanja državne meje veliko pozornosti namenja varnosti ljudi, ki živijo ob meji in vzpostavljanju partnerskega sodelovanja z občani v lokalni skupnosti,« so nam odgovorili na PU MB.