Napoved skupine Rumeni jopiči, da se bodo pomešali med včerajšnje protestnike, jih prikrito snemali, identificirali in nato javno objavili imena in priimke tistih, ki nasprotujejo vladi, je naletela na buren odziv. A na žalost zgolj s strani širše družbe, manj pa s strani pristojnih organov, torej tistih, ki bi morali skrbeti za varstvo zakonov in pravic.
Zastraševanje protestnikov
V članku, ki smo ga objavili v četrtek, smo že predstavili mnenje nekdanje informacijske pooblaščenke in odvetnice Nataše Pirc Musar, ki je opozorila na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, da samo snemanje brez soglasja še ni kaznivo dejanje neupravičenega snemanja, kot ga opredeljuje 138. člen kazenskega zakonika. Snemanje namreč postane kaznivo dejanje šele, ko se s posnetkom občutno poseže v zasebnost oškodovanca. »Slikovni posnetek predstavlja občuten poseg v zasebnost takrat, ko bo to prizadelo oškodovanca, bodisi so ti posnetki žaljivi oziroma smešni bodisi izdajajo karkoli iz njegovega zasebnega življenja in podobno,« nam je pojasnila in dodala, da sodne prakse za take primere še nimamo in se bo morala še ustvariti. O namenu takega snemanja in objave podatkov je težko sodila, kot pa je lahko razbrala iz dostopnih informacij, je taka akcija »namenjena izključno zastraševanju in poniževanju udeležencev protestov« ter na ta način po njenem mnenju »posega v svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja iz 39. člena Ustave RS – seveda če bi takšno snemanje, prepoznavanje in objavo identificiranih udeležencev protestov izvajala ali najmanj naročila oblast«.
So ali niso pristojni?
Veliko bolj diplomatski je bil odgovor, ki smo ga prejeli iz urada informacijske pooblaščenke, od koder so nas najprej opomnili, da je informacijski pooblaščenec »pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije«. Sledilo je navajanje, za kaj na uradu niso pristojni. »Kljub temu, da je IP načeloma pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, pa vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo,« so zapisali in pojasnili, da so osebni podatki posameznika njihove zaščite deležni le, če te podatke nekdo obdeluje in želi iz osebnih podatkov ustvariti zbirko podatkov.
Nedotakljivost človekove zasebnosti
Iz urada informacijske pooblaščenke so nam tudi pojasnili, da dejanj ne morejo soditi vnaprej, ampak lahko kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov ugotavljajo le v inšpekcijskem postopku. Zoper koga bi bil tak inšpekcijski postopek uperjen, je težko predvideti, saj so Rumeni jopiči neformalno združenje, ki nima odgovornih oseb ali organov. Informacijska pooblaščenka sicer opozarja, da če bi kdo sistematično zbiral osebne podatke in iz njih naredil zbirko, bi za to moral imeti zakonito in ustrezno pravno podlago, ki med drugim predvideva tudi privolitev osebe. Na koncu so v uradu informacijske pooblaščenke izpostavili, da lahko objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih predstavlja poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave RS, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti in osebnostnih pravic. Tiste, ki bi jim to pravico kršili, pa v Sloveniji varuje sodišče, kar pomeni, da bi morali prizadeti zoper kršitelja sprožiti zasebno tožbo. Zanimivo je, da so se Rumeni jopiči prek družbenega omrežja Twitter obrnili celo na Varuha človekovih pravic in ga povprašali, ali je monitoring, kot so si ga zamislili, dovoljen ali ne, a niso prejeli nikakršnega odgovora. Na omenjeno temo se Varuh prav tako ni oglasil prek spletnih strani, je pa že pred časom napovedal, da bo njegov urad izvajal nadzor nad spoštovanjem pravic na vseh protestih v skladu z mednarodnimi standardi. Kasneje nam je Varuh posredoval sporočilo, v katerem so zapisali: "Institucija Varuha človekovih pravic se je 16. julija na družbenih omrežjih odzvala z zapisom, da je Varuh človekovih pravic nadzornik oblasti in ukrepa, če pravice ljudem kršijo državni organi, organi lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Zapisali smo, da je Varuh po zakonu zavezan k zaupnosti postopka, zato preko družabnih omrežij ne sprejema pobud in ne daje informacij o njihovi obravnavi. Dodajamo še, da je Varuh človekovih pravic po četrtem členu Zakona o Varuhu človekovih pravic, pri svojem delu neodvisen in samostojen, zato ne pristaja na kakršnekoli pritiske posameznikov ali interesnih skupin. Hkrati pa je Varuh dolžan vsak postopek voditi nepristransko".
Policija pravi ...
Ker že od samega začetka protestov proti vladi na družbenih omrežjih in v medijih prihaja do sistematičnega izpostavljanja tako protestnikov kot v zadnjem času tudi njihovih nasprotnikov, nas je zanimalo, ali je policija že prejela kakšno prijavo ali morda celo ugotovila kakšno kršitev zakona v povezavi z razkritjem in javno objavo osebnih podatkov. S Policijske uprave (PU) Ljubljana so nam sporočili, da po do zdaj opravljenem preverjanju PU Ljubljana prijave iz tega naslova do zdaj ni prejela. Kot so zapisali, bi pri omenjenih dejanjih sicer lahko šlo za katero izmed kaznivih ravnanj s področja človekovih pravic in svoboščin, ki pa se preganja na predlog oškodovanca. Pridobili smo tudi podatke, koliko ovadb je policija letos podala zaradi neupravičenega slikovnega snemanja na področju PU Ljubljana. Vseh ovadb je bilo zgolj osem, kar pet od teh so podali marca. Na policiji so nam pojasnili še, da varnostnih dogodkov, povezanih s petkovimi protesti, ne vodijo ločeno, zato je nemogoče izvedeti, od kod ovadbe izvirajo in ali so morda povezane z objavami, ki v zadnjih tednih burijo javnost. So pa policisti zagotovili, da so na protestih pozorni na kakršnokoli kršenje zakona.
