Tomaž Gantar je glede različnih podatkov, okoli katerih se zadeva še ni umirila, dejal, da lahko reče samo to, da ni bilo nobenega skrivanja in prikrivanja. Uvodoma se je sicer dotaknil še trenutnemu stanju v zvezi z novim koronavirusom v Sloveniji. V zadnjih dneh smo namreč priča ponovnemu porastu števila okuženih. »Bojazen, o kateri smo ves čas razpravljali, da obstaja možnost drugega vala,« se je po Gantarjevih besedah izkazala za upravičeno. Pojasnil je, da smo bili v prvem valu uspešni, a smo zdaj prišli do trenutka, ko znova razpravljamo o večjem številu okuženih.
»Opažam, da smo zelo hitro pozabili, da se moramo določenih pravil držati,« je dejal minister, ki je hkrati poudaril, da je to tista nevarnost, ki lahko vodi v drugi val. Opomnil je sicer, da smo bili ob prvem valu bistveno bolj zaskrbljeni, saj bolezni nismo poznali, ob tem pa smo se bali, da ne bi šli po stopinjah nekaterih drugih držav, ki so se soočale s kritičnimi razmerami. Kot je še pojasnil, smo v prvem valu zdravstveni sistem uspeli reorganizirati in ga prilagoditi obdobju epidemije. Najhuje prizadete države so se namreč soočale z zlomom zdravstvenega sistema, saj niso uspeli obravnavati vseh bolnikov, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo. Zaščitne opreme je trenutno dovolj, zaradi česar nas po Gantarjevem mnenju ne bo doletelo, da bi prišli v takšno stisko kot v prvem valu.
Ventilatorji
Gantar je nato nekoliko podrobneje pojasnil različne številke glede razpoložljivih ventilatrojev. Po njegovem mnenju je obrazložitev razmeroma preprosta. Janševa vlada in tudi minister so namreč navajali, da je bilo 13. marca v slovenskih bolnišnicah 168 ventilatorjev, na podlagi česar je vlada operirala, v stranki LMŠ pa so jih obtožili zavajanja, dejanska številka pa da naj bi bila 404. Na začetku epidemije so v vladi sicer ocenjevali, da bi v primeru slabega scenarija v Sloveniji potrebovali 400 ventilatorjev. Gantar je zatrdil, da je razlika posledica vprašanja, o kakšnih ventilatorjih je govora, številke pa so pridobili na podlagi usnih anket. Podatek vlade naj bi se namreč nanašal na ventilatorje, ki so primerni za covid-19 bolnike, ne pa na vse ventilatorje v Sloveniji. Bolnik, okužen z novim koronavirusom, aparat namreč potrebuje daljše obdobje, za kar pa niso ustrezni vsi ventilatorji. Gre za ventilatorje, ki imajo specifično uporabo.
Gantar je odločno zavrnil zlonamerne interpretacije, da so goljufali, da bi tako kupovali več, kot je bilo potrebno, s tem pa nekomu delali uslugo. Ob koncu epidemije so zato naročili celotno sliko stanja, kaj natančno imamo v javnih zdravstvenih zavodih na razpolago. Tako zdaj operirajo s »prečiščenimi podatki za vse potrebe.« Končna številka na dan 16. junija je bila 680 respiratorjev, od katerih jih je za covid-19 bolnike primernih 439, kar zadošča za potrebe na podlagi ocene o slabšem scenariju. Do 16. junija je bilo preko blagovnih rezerv in nabav samih bolnišnic nabavljenih 185 ventilatrojev, je pojasnil Gantar. Na začetku marca naj bi sicer razpolagali z 495 ventilatorji, od katerih jih je bilo 168 ustreznih za te bolnike. Te številke stojijo in jih je mogoče zagovarjati, je dejal Gantar, ki je priznal, da je bila pod do njih dolga.
Podatki ljubljanskega kliničnega centra
S pojasnili glede števila ventilatrojev so danes postregli tudi v UKC Ljubljana, kjer so navedli, da je do manjšega razkoraka pri raličnih objavah prišlo, »ker so bili kriteriji za posredovanje podatkov različni. Ventilatorjev je več vrst in so namenjeni za različne potrebe.«
Po njihovih navedbah so državnemu zboru 13. marca sporočili število 243 ventilatorjev, seznam pa je vključeval vse ventilatroje (tudi otroški, otroški do 30 kg, otroški transportni, ventilatorji z možnostjo transporta in ventilatorji za kratkotrajne ventilacije). »Številka se je nato spreminjala dnevno zaradi dobav opreme, naročene s strani UKC Ljubljana in Državnih blagovnih rezerv. Danes je skupno število ventilatorjev 289, od tega je za potrebe COVID 19 po oceni stroke primernih 171 (med njimi 18 otroških),« so še zapisali.
