Rezultati raziskave kažejo negativne trende v mnenju javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb. Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvami, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, da k podnebnim spremembam največ prispevajo človeške dejavnosti in da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj, se je v preteklem desetletju zmanjšal.
Leta 2019 je dobre tri četrtine gospodinjstev problem podnebnih sprememb ocenilo kot zelo resnega, šest odstotkov pa ga je ocenilo kot ne resnega. Ti rezultati se ujemajo s povprečjem EU. Največji delež državljanov, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, je na Malti, v Grčiji in Španiji, najmanjši pa v Estoniji in Latviji.
Opazen je tudi negativen trend pri strinjanju s trditvama, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost oz. da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj.
Rezultati raziskave kažejo, da se dobre tri četrtine gospodinjstev strinjajo s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za osem odstotnih točk.
Prav tako se dobre tri četrtine gospodinjstev strinjajo s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za devet odstotnih točk.
Ukrepati moramo takoj
"Podnebne spremembe so v Sloveniji zelo resen problem, zato moramo ukrepati takoj, četudi jih ne občutimo neposredno v svojem okolju. Upadanje deleža gospodinjstev, ki se tega zavedajo in da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, je zelo zaskrbljujoč," pa so ob rezultatih navedli avtorji raziskave.
