Svojemu delu je popolnoma predana, z zadovoljstvom pa ugotavlja, da so to prepoznali tudi njeni nadrejeni. Kandidatura je bila zanjo sicer veliko presenečenje, pa čeprav jo je četa na seznam naj vojakov uvrstila že tretje leto zapored. »Delam v logistiki, udeleževala pa sem se tudi tekmovanja oddelkov Slovenske vojske, na katerih po navadi tekmujejo člani bojne enote. To so resni preizkusi, na primer nošenje 18-kilogramskega nahrbtnika, prvi dan po 25-kilometrski trasi, drugi dan 14 kilometrov. Vmes so težki preizkusi in ovire, med drugim plavanje čez ledeno vodo in podobno. To so naporna tekmovanja, a te veliko naučijo. Eno izmed njih je bilo oktobra lani. Sodelovala sem tudi na mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo konec lanskega leta na Hrvaškem,« je dosežke, s katerimi si je prislužila omenjeni naziv, na kratko povzela Nina Kostanjevec.
Dvakrat prvič za Slovensko vojsko
»Bila sem sicer v dvomih, ali bom izbrana, šlo je na tesno, v konkurenci s specialcem, ki ima posebne veščine.«
Dejstvo, da je Kostanjevčeva naj vojakinja leta 2019, je toliko pomembnejše, ker je prva ženska, ki si ga je prislužila: »Marsikdo misli, da je vojska le za moške. Ta prehodni pokal v obliki tankovskega tulca se podeljuje od leta 2008 in nikoli prej ga ni prejela ženska. Sodelavci me poznajo in vedo, da sem zmožna marsičesa. A sem bila v dvomih, ali bom izbrana, šlo je na tesno, v konkurenci s specialcem, ki ima posebne veščine. Lepo je, da smo na ta način tudi nekoliko porušili stereotipe. Dejstvo je sicer, da so moški ključni člen v vojski, marsikatere preizkušnje brez njih ne bi zmogle. Pripomoremo pa svoje pomembno tudi ženske, kar zadeva disciplino in razmišljanje. Skupaj smo najboljša kombinacija, tudi na delovnem mestu.«
Fizična in mentalna pripravljenost enako pomembni
Ptujčanka je pomemben člen sestave 670. logističnega polka Logistične brigade, ki deluje v Slovenski Bistrici.
Kostanjevčeva je po izobrazbi frizerka, nekaj časa je delala v teh vodah, a je zelo hitro ugotovila, da to ni zanjo in da si želi bolj adrenalinsko delo. Vojska je bila logična izbira. Sprva jo je zanimalo, ali sama vse te preizkušnje sploh zmore. Fizično se je dobro pripravila na izkušnjo, ki jo je čakala. Pred testiranjem si je nabrala veliko kondicije in je prišla odlično pripravljena, discipline pa se je sčasoma naučila v vojski: »Vojska mi je dala ogromno znanja in prijateljskih odnosov. Na terenu skupaj živimo v enem šotoru in dejstvo, da nas je veliko in da smo 24 ur dnevno skupaj, od nas zahteva disciplino in točnost. Prednost mojega dela je tudi, da veliko časa preživimo v naravi, na prostem.«
