Vlada je včeraj zaključila z obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona, t.i. PKP3. Danes ga je predstavila še poslancem koalicije, zvečer bo romal v obravnavo v DZ.
Finančni minister Andrej Šircelj je na današnji novinarski konferenci spregovoril o institutu skrajšanja delovnega časa, ki bo pomemben vladni ukrep za reševanje gospodarstva po šoku, ki ga je povzročila kriza zaradi epidemije novega koronavirusa. Ta institut bo financirala država. Delavci v podjetjih, ki ne morejo v celoti zagnati svojih aktivnosti, bodo lahko delali za skrajšan delovni čas, razliko v izplačilu do polnega pa bo kril sklad Sure. "Delavec dela na dan osem ur, če dela le polovico, bo polovico denarja dobil iz sklada Sure. Na svoji plači ne bo videl iz katerega dela je plača financirana, za njega bo ostalo vse enako," je dejal Šircelj.
Zadolžila se bo Evropska komisija
Sklad Sure je na evropski ravni vreden 100 milijard €. Evropska komisija bo ta denar dobila tako, da se bo zadolžila. To bo prvič, da se bo v imenu vseh držav članic zadolžil ta izvršni organ Evropske unije. Komisija bo na mednarodnih trgih najverjetneje dobila kredite po nižjih obrestnih merah, kot jih dobijo države članice, zato bo šlo za ugodno kreditiranje, je pojasnil minister in dodal, da bo treba ves ta denar nato enkrat vrniti. "Ves denar je treba vrniti, gre pa za vprašanje, koliko ga vrniti, ali toliko, kolikor si ga izposodiš ali z obrestmi," pravi Šircelj in razlaga, da bodo "v tem primeru obresti zelo nizke."
Sloveniji iz sklada 900 milijonov evrov
Evropska komisija dokončno še ni razdelila tega denarja, a Slovenija naj bi po besedah ministra iz tega mehanizma dobila 900 milijonov. "Ta denar je namenjen zagotavljanju delovnih mest in skrajšanju delovnega časa. S tega vidika pričakujemo, da bo ročnost tega instrumenta podobno kot pri ESM, to je 10 let," je še navedel Šircelj. Minister sicer računa tudi na to, da bi skrajšanje delovnega časa Slovenija lahko financirala še iz drugih virov, denimo na Evropski socialni sklad. "Obstaja tudi ESM sklad, delež Slovenije v tem skladu je določen pri 2% BDP oziroma približno 900 milijonov evrov".
Javni dolg Slovenije se bo povišal
Financiranje skrajšanje delovnega časa pomeni dodatno zadolžitev tudi za Slovenijo, v okviru dveh milijardi evrov. Razmerje med slovenskim javnim dolgom in Bruto domačim proizvodom se bo tako povišalo na "okoli 82-83 odstotkov. Ne samo zaradi dodatne zadolžitve, ampak tudi zato, ker bo BDP padel," je pojasnil Šircelj. Urad za makroekonomske analize (UMAR) Sloveniji napoveduje 8,1-odstotni padec BDP, Evropska komisija pa 7,4-odstotni. Analize za leto 2021 napovedujejo strm dvig gospodarske rasti, zato minister predvideva, da se bo gospodarstvo dokaj hitro pobralo na noge. "Računam na to, da bo gospodarstvo čim prej zaživelo in da bo ta kriza epidemije imela obliko črke "V". Ko je prišla na dno, da se bo dvigala zelo hitro. To napoveduje tudi Evropska komisija in druge inštitucije."
