Družbena omrežja so polna žaljivih zapisov, med njimi pa so tudi grožnje.
Policija je s tovrstnimi zapisi seznanjena, nekaj jih zazna sama, na nekatere jih opozorijo občani. "Takšni zapisi imajo znake različnih kaznivih dejanj z obeležjem sovražnosti, groženj ipd.," so navedli in dodali, da v zvezi s tem vodijo več predkazenskih postopkov.
Zaradi groženj prijeli eno osebo
Je pa policija pri obravnavi "nedavnih groženj državnim predstavnikom, nosilcem javnih funkcij in vidnejšim družbenim posameznikom uspešno zaključila preiskavo dveh kaznivih dejanj grožnje po 135. členu kazenskega zakonika in prijela storilca".
Podrobnosti niso pojasnili. Revija Demokracija je sicer te dni izpostavila zapis "krogla v glavo", uperjen proti premierju Janezu Janši, ki ga je uporabnik pozneje izbrisal.
Geslo "Smrt janšizmu, svoboda narodu" ni sovražno
Na policiji so tudi "seznanjeni s spornimi zapisi", kot je Smrt janšizmu, na katere je že večkrat opozoril predsednik vlade Janez Janša v kontekstu groženj s smrtjo.
"Takoj po objavi je policija na lastno iniciativo pričela z zbiranjem obvestil in dokazov v zvezi suma storitve več kaznivih dejanj, med drugim tudi kaznivega dejanja javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti," so o tem pojasnili na policiji.
Portal Siol pa je danes poročal, da je tožilstvo zavrglo kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov Smrt janšizmu, svoboda narodu, ker menijo, da ni šlo za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Grožnje proti Janši bodo preganjali le na njegov predlog
Preganjali pa ne bodo niti pozivov posameznikov k uboju Janše na marčnih protestih. Kot je namreč za portal pojasnila vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant, se grožnje po 135. členu kazenskega zakonika preganjajo na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko začneta predkazenski postopek.
"Če je oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon, je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odredbe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identitete storilca. V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal," je navedla.
Bergantova je pojasnila še, da so v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih prejeli več prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Pri oceni, ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297. kazenskega zakonika, "tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice". "V zadevah, ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla," je še dodala.
